Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev, ki je nastala in se razvijala predvsem v Posavju, v dolinah, morda tudi na južnem delu Štajerske. V preteklosti so ga imenovali tudi črnopasasti, pasasti ali prekasti prašič. Prepoznaven je po črni barvi s širokim belim pasom čez pleča in prednje noge. Danes je pasma kljub povečanemu staležu še vedno ogrožena.
Zgodovina in razvoj pasme
Krškopoljski prašič se je razvijal na območju širše Dolenjske, kjer je sredi 19. stoletja predstavljal večinsko populacijo prašičev. Konec 19. stoletja je bila reja te pasme omejena na območje Krškega polja, obronkov Gorjancev in Mirnske doline, po čemer ga je Rohrmann tudi poimenoval.
Omejitve in ohranjanje pasme
Do leta 1970 je bilo mogoče kupiti licencirane merjasce, čeprav je komisija za licenciranje iz leta v leto omejevala rajon za rejo te pasme. Po letu 1970 ni bilo več moč kupiti licenciranih merjascev krškopoljske pasme, saj je bilo strogo določeno, da se sme pripuščati le z licenciranimi merjasci. Kljub temu je 40 zavzetih rejcev kršilo zakonodajo vse do leta 1990, ko je že ogrožena avtohtona pasma pridobila na pomenu. Takrat sta Švajger in Bregar, pod mentorstvom prof. dr. Andreja Šaleharja, raziskala teren reje krškopoljca za diplomsko nalogo.
Leta 1993 so se le tri reje odločile za rodovniško kontrolo. Do leta 2001 je bilo v kontroli prireje le 30 plemenskih svinj in merjascev. Z osamosvojitvijo Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto leta 2001, je zavod prevzel selekcijsko delo na krškopoljskem prašiču in izvajal intenzivno promocijo pasme. Do danes je stalež narasel na približno 300 plemenskih svinj in merjascev, a pasma kljub temu ostaja ogrožena.
Kakovost in značilnosti mesa
Meso krškopoljskega prašiča je izjemno cenjeno zaradi svoje kakovosti. Ima večjo vsebnost intramuskularne maščobe, kar prispeva k sočnosti in okusnosti. Meso je temnejše barve z dobro konsistenco in marmoriranostjo, zato je še posebej primerno za predelavo v trajne suhomesnate izdelke, kot so salame, klobase in pršut. Izdelki iz krškopoljskega prašiča so bolj mehki, sočni in aromatični.
Slanina krškopoljskega prašiča vsebuje bistveno večji delež nenasičenih maščobnih kislin v primerjavi s slanino sodobnih pasem prašičev. Poleg tega je maščobnokislinska sestava mesa in slanine krškopoljskega prašiča ugodnejša za zdravje ljudi, še posebej pri živalih, vzrejenih na tradicionalen način, vključno s pašo.
Prodaja in predelava mesa
Pri nakupu krškopoljske svinjine, kot je vratovina, se po potrditvi naročila prikaže informativni izračun cene. Znesek na dejanskem računu se lahko od zneska pri naročilu razlikuje za +/- 20 %, saj se kosi mesa režejo sproti in teže lahko varirajo. Pomembno je upoštevati navodila za naročilo in splošne pogoje.
Primer Mesarstva Petrin
Mesarstvo Petrin je družinsko podjetje, prisotno na slovenskem trgu od leta 1993, ki pita prašiče krškopoljske pasme. Tekače za pitanje kupujejo na kmetiji Ivanšek v Cerkljah ob Krki. Kmetija je vključena v shemo mesnine krškopoljskega prašiča, katere nosilec je Društvo rejcev krškopoljskih prašičev. Nosilec kmetije, Andrej, je zagovarjal diplomo in magisterij o krškopoljskem prašiču in od leta 2002 izvaja naloge selekcije. Na kmetiji se izvajajo degustacije izdelkov iz krškopoljskega prašiča.
Top Meat Processing Expert Reveals MASSIVE Pork Production Secrets
Krmljenje in domača predelava
Krmljenje prašičev na kmetiji poteka z domačimi žiti, ostanki z vrta in kruhom iz bližnje pekarne, kar prispeva k odlični kakovosti mesa. Na kmetiji izdelujejo domače kranjske klobase, pečenice in salame, in so v postopku registracije predelave mesa. Kakovost mesa je zagotovljena pri reji plemenskih svinj in prašičev pitancev na kmetijah, vključenih v rejski program.
Meso krškopoljca slovi po odlični kakovosti, kar pripisujejo preprosti prehrani domačega izvora. Različne študije dokazujejo, da je njihovo meso najbolj primerno za predelavo v trajne, suhomesnate izdelke. Ti izdelki, pridelani po preverjenih, tradicionalnih postopkih, so sočni, aromatični in okusni. V preteklosti so kmetje pogosto opuščali rejo krškopoljskih prašičev zaradi večje zamaščenosti, saj svinjska mast ni bila tako zaželena pri potrošnikih.
Krškopoljski prašič kot del kulturne dediščine
Krškopoljski prašič, znan tudi kot krškopoljec, je dragocen del slovenske kulturne dediščine. Lili in Pepa sta primera krškopoljskih prašičev, ki živita v prostrani ogradi z udobnima hiškama in sta čez celo leto zunaj. Poleg tega, da sta radovedna, imata pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
tags: #meso #krskopoljski #prasici #prodaja