Sušni dogodki, ki prizadenejo celotno Evropo, vključno s Slovenijo, povzročajo znatno škodo kmetijstvu zaradi pomanjkanja vode za namakanje. V iskanju novih in zadostnih virov vode za zagotavljanje kakovostnega namakanja so v zadnjem času prepoznani tudi iztoki iz čistilnih naprav.
Evropska Unija je maja 2020 izdala Uredbo (EU) 2020/741 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. Ta uredba v okviru celovitega upravljanja z vodami določa minimalne zahteve za kakovost vode, njeno spremljanje ter obvladovanje tveganja za varno uporabo predelane vode. Namen uredbe je zagotoviti, da je predelana voda varna za namakanje v kmetijstvu, s čimer se doseže visoka raven varstva okolja ter zdravja ljudi in živali. S to uredbo čistilne naprave postajajo "tovarne vode" za njeno ponovno uporabo, vendar pod natančno določenimi pogoji.
Očiščena voda iz čistilnih naprav vsebuje ostanke hranil, kot so dušik in fosfor, ter organske snovi, ki so koristne za rastline. Vendar pa se v njej nahajajo tudi kemijska in mikrobiološka mikroonesnaževala. Kemijska mikroonesnaževala, kot so ostanki zdravilnih učinkovin, mikroplastike, kovine in kompleksne organske molekule, so prisotna v zelo nizkih koncentracijah (nano in piko gramov na liter) in običajno ne predstavljajo večjega tveganja za kmetijske pridelke. Bolj problematično je mikrobiološko onesnaženje, ki zaradi možnosti okužb predstavlja večje tveganje, saj so mikroorganizmi v očiščeni vodi lahko prisotni v zelo visoki koncentraciji (na primer E.coli nad 10.000 cfu/100 mL).
Zaradi navedenih razlogov očiščena voda brez dodatne obdelave ni primerna za ponovno uporabo. Uredba EU zato največjo pozornost namenja odstranitvi mikrobiološke onesnaženosti. Čistilne naprave namreč v aerobnih pogojih prečistijo odpadno vodo s pomočjo naravnih avtohtonih mikroorganizmov, ki se preko iztokov iz čistilnih naprav prenašajo v okolje. Poleg E. Coli in intestinalnih enterokokov, ki so indikatorji fekalnega onesnaženja, so v iztoku pogosto prisotna tudi jajčeca črevesne ogorčice (nematodi).
Pravne podlage in priprava za ponovno uporabo vode
Uredba EU bo stopila v veljavo 26. junija 2023. Do takrat morajo države članice pripraviti pravne podlage za možnost ponovne uporabe vode iz čistilnih naprav. Na državni ravni bo treba identificirati lokacije za možno ponovno uporabo vode, vključno s lokacijami čistilnih naprav, njihovo stopnjo čiščenja ter potencialom kmetijskih površin, ki potrebujejo namakanje. Določiti bo treba tudi, koliko vode se lahko ponovno uporabi in kakšne omejitve ponovne uporabe obstajajo zaradi vodovarstvenih ali drugih razlogov.
Iztoki iz čistilnih naprav bodo v primeru ponovne uporabe očiščene vode postali obrati za predelavo vode, kjer bodo potekale dodatna filtracija, dezinfekcija in skladiščenje vode. Upravljavci teh obratov bodo morali imeti ustrezna dovoljenja za izvajanje teh procesov, hkrati pa bodo morali izvajati nadzor in kontrolo skladnosti ustreznosti predelane vode. Uporabniki bodo morali vzpostaviti sistem za zajemanje predelane vode in uvesti nove načine zalivanja. Potrebno bo doseči ustrezno ozaveščenost prebivalcev in kmetijskih uporabnikov ter izvesti ustrezna izobraževanja. Vzpostaviti bo treba strog nadzor nad kakovostjo predelane vode in njenim načinom uporabe.
Kakovostni razredi in spremljanje parametrov
V spodnji tabeli so navedeni kakovostni razredi vode za ponovno uporabo glede na namen uporabe. Za ponovno uporabo vode je poleg parametrov, navedenih v tabeli, treba spremljati tudi druge parametre, kot so prevodnost, vsebnost dušika, fosforja, natrija, klorida, bora ipd.
| Namen uporabe | Mikrobiološki parametri | Kemijski parametri |
|---|---|---|
| Namakanje poljščin in sadja/zelenjave za neposredno uporabo | E. coli (cfu/100 ml) ≤ 10 Intestinalni enterokoki (cfu/100 ml) ≤ 10 Legionella spp. (cfu/L) ≤ 1 | Vsebnost ne-ioniziranega amoniaka (mg/L) ≤ 0.5 Vsebnost vodikovega sulfida (mg/L) ≤ 0.05 |
| Namakanje poljščin in sadja/zelenjave, ki niso za neposredno uporabo | E. coli (cfu/100 ml) ≤ 100 Intestinalni enterokoki (cfu/100 ml) ≤ 100 | Vsebnost ne-ioniziranega amoniaka (mg/L) ≤ 0.5 |
| Namakanje zelenih površin, ki niso namenjene pridelavi hrane | E. coli (cfu/100 ml) ≤ 1000 Intestinalni enterokoki (cfu/100 ml) ≤ 1000 | - |
Tabela 1: Kakovostni razredi vode za ponovno uporabo glede na namen uporabe (povzeto po Uredbi (EU) 2020/741).
Analiza čistilnih naprav v Sloveniji
Večina velikih čistilnih naprav v Sloveniji, katerih iztoki so speljani v vodotoke, se nahaja v bližini večjih mest. Večja kot je čistilna naprava, višja je zahtevana stopnja čiščenja.
Pregled podatkov o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za leto 2019 (Tabela 2) pokaže, da vse centralne čistilne naprave (CČN) zagotavljajo višjo stopnjo čiščenja, kot je predpisana v EU direktivi za ponovno uporabo odpadne vode. Vendar pa v Sloveniji, z izjemo CČN Koper, ni ustrezno urejene dezinfekcije.
CČN Koper izkazuje zasoljenost svojih odpadnih voda z visoko prevodnostjo, ki znaša do 20 mS/cm, medtem ko pri ostalih čistilnih napravah ta znaša le med 1-2 mS/cm. Zaradi navedenih razlogov iztok iz CČN Koper, kljub dezinfekciji, ni uporaben za ponovno uporabo v kmetijske namene, saj bi vsebnost klorida in ostalih ionov škodovala rastlinam in celotnemu zemeljskemu ekosistemu.
V Sloveniji je več kot 70 % vseh čistilnih naprav v velikosti med 50 in 2000 PE (Poprečno Ekološko Število), kar pomeni, da gre za tako imenovane male komunalne čistilne naprave (MKČN). Takih naprav je trenutno med 400 in 500, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Slabosti MKČN sta predvsem njihova dislociranost in pomanjkanje nadzora, saj nimajo stalno zaposlenega osebja, ki bi, kot to izvajajo v večjih čistilnih napravah, stalno nadzorovalo delovanje procesa čiščenja odpadne vode.
Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik
Komunalna, industrijska in padavinska odpadna voda iz občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem po kanalizacijskem sistemu priteče na Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, kjer se očisti in steče v Kamniško Bistrico.
Na čistilni napravi Domžale-Kamnik se odpadna voda čisti v treh stopnjah:
- Mehanska stopnja: Izločijo se vsi večji in manjši delci.
- Aerobna biološka stopnja: Voda se očisti ogljikovih, dušikovih in fosforjevih snovi.
- Tretja stopnja: Vključuje nadaljnje procese čiščenja.
Vsi tehnološki postopki čiščenja so avtomatizirani in stalno pod nadzorom. Sprotne meritve in monitoring odpadne vode zagotavljajo, da je čiščena voda na iztoku ustrezna za izpust v reko in pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi.
Podjetje skrbi za normalno delovanje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče v skupni dolžini 325 km. Komunalna odpadna voda, ki nastaja v občinah Domžale, Mengeš in Trzin ter se odvaja v javno kanalizacijo, se čisti na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik v Študi. Komunalna odpadna voda, ki nastaja v občini Lukovica in se odvaja v javno kanalizacijo, se čisti na centralni čistilni napravi občine Lukovica v naselju Vrba.
Blato iz greznic se kot izvajalec javne službe prazni najmanj enkrat na tri leta, skladno s programom praznjenja v posamezni občini. Uporabniki so o praznjenju obveščeni s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred izvajanjem praznjenja.