Ob omembi mesnega sira marsikdo ne goji pretirane simpatije, verjetno tudi zato, ker le malokdo ve, kako in iz česa je ta zadeva čudnega imena sploh pripravljena. Ime je namreč zavajajoče, saj na prvi pogled neugledne rezine pečene štruce sploh ne vsebujejo sira. Še bolj hecno je v nemško govorečih deželah, kjer temu pravijo leberkäse (jetrni sir), čeprav v njem praviloma ni niti jetrc, kaj šele sira. Zakaj je v imenu v vsakem primeru omenjen sir, bi lahko razpravljali v nedogled, ampak verjetno ima to opraviti z obliko in mehko teksturo, saj ga lahko odrežemo kakor rezino sira.
Značilnosti in izvor jedi
Mesna štruca, ki po videzu in teksturi rezin nekoliko spominja na posebno salamo ali hrenovke, nima ne s prvo ne z drugimi ničesar skupnega, razen dejstva, da gre za jed iz mletega mesa. Predvsem je mesni sir veliko uglednejša, okusnejša ter manj mastna delikatesa, če je pripravljena pravilno. Rahlost in nekako gobasto mehkobo pri mesnem siru namesto s prebitkom maščobe dosežejo z dodatkom zdrobljenega ledu, ki se v pečici stali in v mesu za seboj pusti drobne mehurčke.
Tradicionalna nemška jed, katere ime v neposrednem prevodu pomeni jetrni sir, je pogosto pečenka brez jeter in sira. Mesni sir je pustil svoj slastni pečat ne le na Bavarskem, v Avstriji ter delih Švice, temveč tudi v Sloveniji. Če vstopite v kulinarični časovni stroj, boste ugotovili, da korenine mesnega sira segajo v 18. stoletje. Ta mesna mešanica se je rodila v kuhinjah nemško govorečih regij in se skozi stoletja razvijala iz preproste mesne pečenke v bolj prefinjeno jed.
Različice po regijah
- Bavarska: Prisegajo na klasično različico, ki jo običajno uživajo s sladko gorčico.
- Avstrija: Znana kot Fleischkäse, pogosto vsebuje koščke sira ali celo jeter in kislih kumaric.
- Švica: Odkrijete lahko bolj pekoče različice.
- Slovenija: Mesni sir radi popestrimo z dodatkom lokalnih okusov.
Postopek priprave
Pri postopku izdelave je največjega pomena urnost, saj se led vse do pečice nikakor ne sme odtajati. Meso operemo, osušimo in narežemo na kocke, ki jih zelo fino zmeljemo. Zmleto meso stresemo v veliko skledo, dodamo mast in začimbe ter vse skupaj z rokami dobro pregnetemo.
Led zmeljemo in ga stresemo v drugo skledo. Polovico količine mesa, ledu in mleka damo v multipraktik in zmiksamo v gladko zmes. Zaradi ledu in mleka bo meso postalo bolj rahlo ter puhasto. Tako pripravljeno mesno maso pretresemo nazaj v skledo in postopek ponovimo še z drugim delom mesa.
Mesno maso nadevamo v visok in ozek namaščen pekač (velik 12 x 22 cm). Mesno štruco po vrhu poravnamo z lopatko in jo okrasimo z vzorcem, ki ga v maso vrežemo z nožem. Pečemo v ogreti pečici pri 150 °C od 2 do 2,5 ure oziroma dokler notranjost ne doseže 74 °C.
Postrežba in kulinarične kombinacije
Mesni sir je najboljši sveže pečen, postrežen s svežim kruhom, žemljami ali prestami ter gorčico in hrenom. Prileže se tudi s krompirjem, rižem, polento, popečeno zelenjavo in različnimi omakami, denimo gobovo.
| Priloga | Opis |
|---|---|
| Kislo zelje | Popoln protiutež gostemu in slanemu mesnemu siru. |
| Sladka gorčica | Bavarska klasika, ki dopolnjuje mesne okuse. |
| Dušeno rdeče zelje | Dodaja rahlo sladkost in pridih kislosti. |
Rezine mesnega sira lahko spečemo tudi na žaru, kar doda dimljen okus in hrustljavo zunanjost. Pri naših severnih sosedih jih radi panirajo in ocvrejo ter ponudijo s pečenim krompirjem. V hitrem svetu sodobne gastronomije ostaja mesni sir skromen prigrizek, ki je most med ulično hrano in prefinjenostjo sedečih obrokov.