Ločeno zbiranje odpadkov je ključnega pomena za ohranjanje okolja in trajnostno prihodnost. Embalažo, ki ni iz papirja, kartona ali stekla, je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih z rumenim pokrovom. V občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče vso ločeno zbrano embalažo predamo družbam, ki se ukvarjajo z ravnanje z odpadno embalažo. Za optimalno izrabo prostora in lažjo nadaljnjo obdelavo je priporočljivo, da embalažo vedno izpraznite, odstranite zamaške ali pokrovčke (ki jih lahko zbirate ločeno za humanitarne namene), večje plastenke in pločevinke pa stisnete.
Skrb vzbujajoče je dejstvo, da na leto zaradi plastičnih vrečk pogine na tisoče morskih živali. Želve, kiti in drugi morski sesalci pogosto zamenjajo plastične vrečke za hrano, jih pogoltnejo, kar jim zamaši prebavni trakt in povzroči pogin. Kot ekološki nasvet se priporoča, da pred vsakim obiskom trgovine s seboj vzamete vrečko ali košaro za večkratno uporabo.
Papir in karton: ključni za recikliranje
Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in ponovno uporabiti. Povprečen Slovenec letno porabi približno 185 kilogramov papirja, kar je manj od evropskega povprečja. Proizvodnja recikliranega papirja zmanjša onesnaževanje zraka kar do 95%. Medtem ko povprečni spletni uporabnik na dan natisne 28 strani, je pomembno, da se zavedamo, kam odlagati različne vrste papirnih odpadkov.
V zabojnik za papir sodijo časopisni papir, revije, prospekti (brez zaščitne folije), koledarji, zemljevidi, kartonske rolice toaletnega papirja ter kartonska embalaža različnih izdelkov. Papir in karton je priporočljivo zložiti, večje škatle pa raztrgati, da v zabojniku zavzamejo čim manj prostora. Po odstranitvi lepila, kovinskih delov, vezave in smeti se papirna surovina ustrezno predeluje.
Obstajajo pa tudi izzivi pri recikliranju. Proces recikliranja ovojnega papirja je težji in okolju manj prijazen v primerjavi s časopisnim papirjem. Ovojni papir je pogosto obarvan, vsebuje dodatke, kot so umetno srebro ali zlato, bleščice in plastika, ter je lahko kombiniran z zavijalnim trakom. Kljub temu se ovojni papir odvrže v zabojnik za papir.
Posebno pozornost je treba nameniti blagajniškim računom. Če so iz čisto navadnega papirja, gredo lahko med papir. Vendar pa so pogosto povoščeni ali samokopirni, v tem primeru pa sodijo med mešane odpadke. Računi z osebnimi podatki se lahko za večjo varnost tudi zažgejo. Kuverte z iztrganim plastičnim okencem se odlagajo tako, da se plastični del odstrani in odvrže med mešane odpadke, papirnati del pa v zabojnik za papir.
Kaj ne sodi v papir?
- Higienski papir - papirnate brisače, prtički, robčki ipd.
- Vrečke za kruh, ki so pogosto sestavljene iz papirja in celofana ali plastike.
- Povoščen papir.
V primeru dvoma, nekateri viri svetujejo, da je bolje odvreči embalažo v zabojnik za embalažo, saj se ti odpadki dodatno sortirajo.
Steklo: neskončno možnosti recikliranja
Steklo je material, ki ga je mogoče 100-odstotno reciklirati, ne da bi pri tem izgubilo na kakovosti. Reciklaža ene steklenice prihrani energijo, ki je potrebna za 30-minutno delovanje računalnika. Odpadki iz stekla se v naravi razkrajajo izjemno dolgo, kar 4000 let. Steklo predstavlja nekaj več kot 10 % vseh odpadkov.
V skupnih zbiralnicah za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekoloških otokih) se v zelenem zabojniku ločeno zbira odpadna embalaža iz stekla. Največ lahko naredimo za okolje, če dajemo prednost nakupu pijač v steklenicah za večkratno uporabo in jih vračamo v trgovine. Steklenice za enkratno uporabo pa zbiramo za ponovno predelavo in odlagamo v zabojnike za steklo.
Biološko razgradljivi odpadki: kompostiranje in zmanjšanje toplogrednih plinov
Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, je delež biorazgradljivih odpadkov približno 25 odstotkov na gospodinjstvo. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih ali na kompostniku se zmanjša količina mešanih odpadkov. Manj nepravilno odloženih bioloških odpadkov pomeni tudi manj toplogrednih plinov.
Biološki odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati. Uporabnikom, ki so vključeni v zbiranje in predelavo organskih odpadkov (imajo doma rjav zabojnik), je v zbirnem centru omogočeno brezplačno oddajanje zelenega vrtnega odreza (vejevje, listje, ipd.).
Pomemben nasvet je, da v kolikor uporabljate rjav zabojnik za odlaganje bioloških odpadkov, jih nikoli ne odlagajte v plastičnih vrečkah. 30% vseh odpadkov je biorazgradljivih. Evropejci vsak dan odvržemo za 16 olimpijskih bazenov hrane. Olupki, ogrizki in papirnati robčki se v naravi razkrajajo približno pol leta.
Nevarni odpadki: posebna skrb za zdravje in okolje
Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in jih zato ni mogoče odlagati skupaj s komunalnimi oziroma gospodinjskimi odpadki. Pogosto so strupeni in težko razgradljivi, zato povzročajo ljudem in okolju ogromno škode. Nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi v gospodinjstvih.
Mednje sodi večina kemikalij, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu. Nevarnost za okolje predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Nevarne odpadke je treba zbirati dvakrat letno, spomladi in jeseni, v napovedanih akcijah. Premične zbiralnice za zbiranje nevarnih odpadkov so postavljene na vnaprej dogovorjena mesta. Do takrat jih je priporočljivo zbirati na varnem mestu v škatli v kleti ali garaži.
Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov so v pomoč simboli, ki označujejo vrsto nevarnosti na embalaži izdelka. Za izdelke z omenjenimi simboli je treba zagotoviti dobro prezračen prostor uporabe. Izdelkov, ki so vnetljivi, ne shranjujte v bližini vira toplote.
Druge vrste odpadkov in posebna navodila
- Kosovni odpadki: Skladno z občinskimi odloki se dvakrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbrane kosovne odpadke ločimo na tiste, ki jih je možno oddati v predelavo, in ostale.
- Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO): Tudi to vrsto odpadkov je treba odlagati in zbirati ločeno. Manjše kose lahko oddate v posebne zbiralnike za OEEO in odpadne baterije.
- Tekstilni izdelki: Uporabne tekstilne izdelke lahko oddate v posebne zabojnike Humana. Tekstil, ki je strgan ali neprimeren za ponovno uporabo, se preda v zabojnik za odpadni tekstil.
- Jedilno olje: Jedilno olje je potrebno zbrati posebej in ga oddati na zbirnem centru ali med akcijo zbiranja nevarnih odpadkov.
- Odpadne baterije: Odpadne baterije sodijo v trgovino, kjer ste jih kupili, ali na zbirni center komunalnega podjetja.
- Kovinski odpadki: Kovinska embalaža (konzerve, pločevinke) sodi v zabojnik za embalažo, ostali kovinski predmeti pa med kosovne odpadke ali na zbirni center.
- Embalaža tablet: Če je embalaža prazna, sodi v zabojnik za odpadno embalažo. Če vsebuje tablete, sodi med odpadna zdravila, ki jih lahko odnesemo v lekarno, na zbirni center ali oddamo med akcijo zbiranja nevarnih odpadkov.
- Alu folija: Alu folija je kovinska embalaža in sodi v zabojnik za embalažo.
- Polomljene otroške igrače: Tudi če je igrača plastična, še ne sodi v zabojnik za embalažo. Sodi med kosovne odpadke.
- Kozmetika: Če je embalaža kozmetike izpraznjena, jo oddamo v ustrezen zabojnik glede na material. Steklena embalaža v zabojnik za steklo, plastična ali kovinska embalaža (tudi embalaža zobne paste) pa v zabojnik za embalažo.
Zakaj je ločevanje odpadkov pomembno | Ravnanje z odpadki | Glas planeta
Ločevanje odpadkov v naravi in gorah
Gore niso smetišče. Tudi v gorah obstaja sistem ločevanja odpadkov, vendar zaradi majhnih količin velja pravilo, da vsak obiskovalec odnese odpadke v dolino ali domače okolje in jih tam odvrže. V planinskih kočah se poslužujejo sistema ločenega zbiranja odpadkov, nekatere so opremljene s stiskalnicami za pločevinke in imajo urejene kompostnike. Nekatere odpadke odvažajo, druge sežigajo in kompostirajo.
Najpogostejši odpadki, ki jih pohodniki prinašajo v gore, so vrečke s sadjem in njihovimi ostanki, plastenke z vodo in drugimi pijačami, sendviči, zaviti v aluminijasto folijo, pločevinke, papirnati robčki ter papirčki od energijskih in čokoladnih tablic.
Odpadki iz gora se odvažajo s helikopterji, terenskimi vozili, žičnicami ali s konjsko vprego. Ostanke sadja in papirnate robčke vržemo med biorazgradljive odpadke. Vrečke, aluminijasto folijo in prazne plastenke pustimo v zabojniku za embalažo. Planinske koče skušajo zmanjšati količino odpadkov v gorah tako, da pijačo točijo le v steklenice ali plastenke, ki jih gostje prinesejo s seboj, ali pa uporabljajo kozarce in skodelice, ki so v kočah.
Okolju prijazne koče poleg ločevanja in kompostiranja določajo tudi obvezno uporabo lastnih spalnih vreč obiskovalcev, imajo koše za odpadke v ženskih straniščih, zbirajo odpadne maščobe in olja ter prepovedujejo uporabo pijač v pločevinkah in plastenkah.
V naravi se ostanki sadja in papirnati robčki razkrajajo nekaj mesecev. Vrečke, aluminijasta folija in prazne plastenke za razkroj potrebujejo 450 let, kar je ekvivalent sedmih človeških življenj.
