Solata (Lactuca sativa) je priljubljena listnata zelenjava, ki jo najpogosteje uživamo surovo v solatah. Sveža, hrustljava in bogata z vitamini nas lahko razveseljuje vse leto. Domača pridelava je ne le cenejša, temveč tudi veliko bolj zadovoljiva. Čeprav solato pogosto povezujemo s toplejšimi meseci, jo lahko brez težav gojimo tudi pozimi v notranjih prostorih.
Slovenci smo ljubitelji zelene solate, ki je tako priljubljena, ker jo je preprosto pridelovati, hitro raste in daje pridelek od pozne pomladi do pozne jeseni. Vzgoja solate v poletnih mesecih je povsem izvedljiva in prinaša svež, zdrav pridelek tudi v vročih dneh. Sajenje solate je za marsikoga prvi korak v svet vrtnarjenja. Čeprav se zdi kot preprosta rastlina, boste s pravilnim znanjem o sortah, tleh, kolobarjenju in zaščiti pred škodljivci dosegli bistveno boljše rezultate.
Izzivi gojenja solate poleti
Zanjo je značilno, da ne prenaša visoke vročine poleti, zato jo ta čas pogosto nadomeščamo z drugimi rastlinami. Za rast in oblikovanje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 °C. Temperature nad 25 °C upočasnijo rast, nad 30 °C pa jo ustavijo in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Solata je rastlina dolgega dne, kar pomeni, da ob dolgih, vročih dneh hitro razvije cvetno steblo (uide v cvet), listi pa postanejo grenki in trdi. Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, dobi slabši okus in tudi hitreje požene v cvet. V poletnih mesecih se vrtne razmere spremenijo - mnoge solate začnejo hitreje cveteti, postanejo grenke ali slabše uspevajo.
Izbira pravih sort za poletno setev
Vseeno pa poznamo nekaj sort za poletno pridelavo. Zato je izbira prave sorte solate ključna za poletni uspeh na vrtu. Za poletno setev izberite odporne sorte solate, kot so Lollo Rossa, Black Seeded Simpson in Parris Island Cos, ki dobro prenašajo vročino. Te sorte hitro rastejo in manj grenijo tudi v toplih mesecih. Medtem ko je sredi maja denimo najpoznejši čas za uspešne setve ljubljanske ledenke (za sadike imamo še malce časa), lahko pozneje sejemo ledo, ki so jo iz sorte ljubljanska ledenka selekcionirali glede na pozno uhajanje glav v cvet.
Poletne sorte solate
- Majska kraljica: Klasična glavnata solata z nežno, hrustljavo strukturo in sladkim okusom. Setev poleti je mogoča zgodaj poleti, saj ob zelo vročem vremenu hitro začne greniti.
- Lollo Rossa: Listnata solata z izrazito rdečkasto-zelene barve, rahlo kodrasta, osvežujoča in rahlo grenka. Dobro prenaša toploto in hitro raste, primerna za poletno setev.
- Black Seeded Simpson: Listnata solata z nežno teksturo in rahlo sladkastim okusom, odporna na toploto. Zelo primerna za poletno pridelavo.
- Parris Island Cos: Vrsta romanske solate s čvrstimi, dolgozelenimi listi, rahlo hrustljava. Tudi romanske solate dobro prenašajo poletno vročino.
Velja, da od sredine maja že sejemo poletne sorte (pravi se jim poletne, ker jih takrat pobiramo), med njimi so krhkolistne solate unicum, dalmatinska ledenka, great lakes, canasta, gentilina, romanska zelena in rdeča solata (sorta zelene je npr. corsica, rdeče pa ovired), od mehkolistnih sort pa atrakcijo. Ponudniki semena za sorto canasta denimo navajajo, da je primerna tako za spomladansko, poletno kot jesensko pridelavo, saj je odporna proti uhajanju v cvet, kakor tudi nižjim spomladanskim in jesenskim temperaturam.
Sicer pa velja, da lahko proti koncu poletja, ko kaljenja semena ne preprečujejo več zelo visoke temperature, spet sejemo spomladanske sorte, kot so na primer ljubljanska ledenka, belokriška, tolmika, bistra. Od slovenskih avtohtonih sort so znane tudi posavka in vegorka, ter sorti s primorskega konca tolminka in belokriška.
Endivija in radič za poletno-jesensko pridelavo
Junija začnemo s poletnimi setvami nekaterih vrtnin, med drugim tudi solatnic. Med njimi sta endivija in radič. Ločimo kodrolistno in širokolistno endivjo. Izberemo sorte s kompaktnejšimi rozetami, ki se v sredini obelijo. V vročini se dobro obnesejo skodrane sorte endivje, kot npr. eskariol rumena, ki je odporna na poletno vročino in jesenske nizke temperature. S setvijo endivije začnemo v zadnji tretjini junija, nadaljujemo pa vse do srede septembra. S setvijo ne prehitevajmo, ker je endivja rastlina kratkega dne. Radič lahko gojimo čez vse leto, večinoma pa ga pridelujemo za jesensko-zimski čas, ko je drugih solat manj. Uspeva na lažjih in težjih tleh, na toplih sončnih legah. Zelo visoke temperature včasih povzročijo slabšo rast.
Setev in vzgoja sadik
Ali je bolje vzgojiti sadike iz semen ali pa raje kupiti že pripravljene sadike? Oboje ima svoje prednosti.
Vzgoja solate iz semen
Setev semen doma vam omogoča popoln nadzor nad kakovostjo rastlin in vrsto solate, ki jo želite vzgojiti. Semena lahko sejete neposredno na prosto ali pa v zaprtih prostorih vzgojite sadike, ki jih nato presadite na vrt. Poleti lahko semena sejete tudi v lonce, sadilne vreče ali vrtne grede, postavljene pod senčnico, kar vam pomaga podaljšati sezono in zagotoviti svež pridelek tudi v najtoplejših dneh.
Za vzgojo lastnih solatnih sadik in rastlin potrebujemo sadilne vreče ali posodice, kakovostna ekološka semena, dobro organsko zemljo ali substrat, ter pršilko in zalivalko. V vsako posodico napolnite z večnamenskim substratom. V vsako celico oz. kotiček posodice stresite nekaj semen. Semena pokrijte s tanko plastjo zemlje, približno 0,5 cm na debelo, saj potrebujejo svetlobo za kalitev. Nato jih dobro zalijte. Posodo postavite na sončno okensko polico. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Pomembno je vedeti, da pri temperaturah nad 25 °C seme solate pogosto preide v mirovanje in ne kali. Pregreta semena slabo kalijo, zato jih posejemo zgodaj zvečer. Za setev solate uporabite sveže seme, ki ni starejše kot leto dni.
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan.
Vzgoja sadik iz semen ima tudi nekaj posebnosti. Sadike je treba pred presajanjem na prosto ustrezno utrditi, to pomeni postopno privajanje na zunanje razmere, kot so veter, sonce in temperature. To zmanjšuje stres pri presajanju in povečuje uspešnost rasti. Kasnejše setve, ki jih opravljamo v presledkih, prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo. A je kasnejša nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah.
Nakup že pripravljenih sadik
Nakup sadik je hitrejša pot do vrta - sadike so že vzgojene in pripravljene za presajanje. To je priročno, če želite hitro posejati zelenjavo ali če nimate časa za vzgojo iz semen. Večina vrtnarjev se odloči za vzgojo sadik, saj so te močnejše in manj izpostavljene polžem takoj po kalitvi. Ob nakupu sadik bodite pozorni na solatno plesen, ki včasih napade že sadike.
Priprava tal in presajanje na prosto
Tla za solato naj bodo bogata s humusom, rahla in vlažna, saj ima solata plitve korenine. Priporočljivo je gnojenje s kakovostnimi ekološkimi gnojili ali kompostom (približno 2-3 litre na 1 m2). Izogibajte se svežemu hlevskemu gnoju, saj solata ne mara prevelikih količin dušika naenkrat, prav tako pa to privablja škodljivce. Gredice, kjer gojite solato, gnojite s kompostom ali drugim organskim gnojilom pol manj kot paradižnik ali papriko. Endivja in radič tudi potrebujeta dobro pripravljena tla, katerim dodamo ekološko organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo.
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Čas za sajenje solate iz sadik v vrt je odvisen od temperature zemlje. Ko je le-ta ponoči ogreta na 5 °C, lahko solato presadite v vrt. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na meteo.si - Temperature in stanje tal.
Izberite hladnejši ali oblačen dan, najbolje pozno popoldne ali zvečer, da zmanjšate stres rastlin zaradi vročine. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini.
Solato sadimo tako visoko, da koreninska grudica rahlo gleda iz zemlje ali je poravnana z njo. Sadike rozetastih sort posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta gosta sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Glavnato solato sadimo na razdaljo 25-30 cm, najbolje v cikcak vzorcu. V primeru glavnatih sort, ki jih vzgajamo do končne velikosti, jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo.
Upoštevanje razdalje med sadikami v rastni dobi je najpomembnejši korak, ko je čas za sajenje solate. Če so glave solate preveč skupaj, jih jutranje sonce ne more osušiti, zato so take glave solate veliko bolj občutljive na pojav bolezni.
Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami.
Nega solate v poletnih mesecih
Zalivanje
Solata potrebuje veliko vlage. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Solata ima plitve korenine, zato v primerjavi z drugimi poletnimi pridelki, kot so paradižniki z globokimi koreninami, potrebuje pogostejše, a krajše zalivanje, še posebej v dolgih in vročih dneh. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Pri novih, presajenih rastlinah je priporočljivo zalivati ročno v prvih nekaj tednih, da se korenine bolje ukoreninijo. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Ko so rastline utrjene, lahko na gredico solate položite cevi za kapljično namakanje, ki zagotavlja stalno zmerno vlažnost tal. V zelo vročih dneh pa solato nežno stuširajte z vrtno cevjo, da ohladite rastline in okolico ter preprečite venenje listov.
Senčenje
V najbolj vročem delu poletja je ključnega pomena, da solati zagotovite senco v najtoplejših urah dneva. Solato lahko preprosto senčite tako, da jo posadite med višje rastline, kot so paradižnik, paprika, jajčevci ali koruza, ali ob rešetko trtastih rastlin, kot so kumare, buče, fižol ali melone. Spomladi, ko so rastline še majhne, bo solata dobila dovolj sonca za hitro rast. Ko pa poletje napreduje in so dnevi vse toplejši, bodo višje rastline naravno zagotovile senco in olajšanje solati. Pri izbiri mesta za sajenje solate je najbolje, da ji omogočite jutranjo svetlobo ali delno sonce, kjer je opoldne vsaj nekaj sence. Solato lahko gojite tudi v sadilnih vrečah, lončkih pod krošnjo drevesa, na okenskem koritu, obrnjenem proti vzhodu, ali v premičnih posodah, da jo po potrebi lahko prestavite stran od premočnega sonca. Takšno senčenje lahko zniža temperaturo in podaljša rastno dobo solate tudi za pet tednov. Če imate še nameščene nizke tople grede od zime ali pomladi, zamenjajte zaščitno tkanino proti zmrzali s senčilno tkanino, ki zagotavlja 30 do 60 % sence, glede na moč sonca.
Gnojenje in zastirka
Solata ne rabi posebno močnega gnojenja, zelo pa je hvaležna za redno rahljanje tal. Tekoče organsko gnojilo vegipost list, bogato z dušikom in izvlečki rjavih morskih alg, lahko vašim rastlinam zagotovi zdrav zagon in spodbudi večjo rast listov. Takšna prehrana je odlična za solato in druge listnate rastline, saj izboljša njihovo vitalnost in bujnost. Vendar pa v vročinskih obdobjih, ko dnevne temperature vztrajno presežejo 29 do 32 °C, gnojenja z dušikovimi gnojili raje izogibajte. Prekomerno gnojenje v takih razmerah lahko poslabša toplotni stres rastlin in povzroči več škode kot koristi. Namesto tega rastlinam zagotovite obilico vode. Okoli solate dodajte približno 5 cm debelo plast organske zastirke za vrt, ki bo pomagalo zaščititi korenine, ohraniti vlago in preprečiti, da bi listi padli neposredno na zemljo. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Vedno ne pozabite na zastirko - ta pomaga zadrževati vlago in ščiti tla. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Tudi glavnate sorte umažemo z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Endivja je tudi občutljiva na bolhača, proti kateremu se borimo z zastirko iz močno dišečih zelišč.
Varstvo pred škodljivci in boleznimi
Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje, ne bo težav z boleznimi. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki privablja škodljivce. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.
Najpogostejši škodljivci solate v poletnih mesecih
- Strune: Poškodujejo koreninski sistem, zaradi česar rastline zaostajajo v rasti ali celo odmrejo. Za solato so bolj problematične strune, ki jih lahko zatirate z ekološkimi pripravki. Strune lovite tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti jih okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko sejte tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun. Ena čajna žlička Green Defender Neem cake v sadilni jami prepreči prisotnost strun v solati.
- Listne uši: Sesajo rastlinski sok, povzročajo zvijanje in rumenenje listov ter prenašajo virusne bolezni. Uši se pogosto pojavijo v suhem vremenu. Pomagamo si z naravnimi pripravki iz kopriv ali z močnim curkom vode. Najboljša rešitev je uporaba 15 ml Green Defender Neem tonic na 1 liter mlačne vode. Poškropimo in zalijemo glave solate, 2x na 5 do 7 dni.
- Bramor: Zelo mu teknejo tudi mlade sadike kulturnih rastlin. Čeprav ne pohrusta celotnega koreninskega sistema, obgrize predvsem območje ob stičišču stebla in korenin, kar pogosto zadostuje, da rastlina ovene in propade. S časom se tudi prehranjevalne navade bramorja spreminjajo, zato je po juniju na vrtu z njim manj težav.
- Polži: So nočni škodljivci, ki grizejo mehke liste in puščajo značilne sledi sluzi. So največja nadloga. Rešujemo se z mehanskimi ovirami, bakrenimi trakovi, pastmi s pivom ali ekološkimi granulami na bazi železovega fosfata.
Za učinkovito zaščito priporočamo redno spremljanje rastlin, ročno odstranjevanje škodljivcev, uporabo naravnih sredstev za zaščito in krepitev rastlin in spodbujanje naravnih sovražnikov (pajki, pikapolonica, ptiči).
Bolezni
- Solatna plesen: Pojavi se ob preveliki vlagi in slabi zračnosti. Opazimo jo kot belo prevleko na spodnji strani listov. Rešitev je pravilna razdalja med rastlinami.
- Glivične okužbe: Siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate so problematične predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku.
Neprekinjen pridelek in obiranje
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Ključ do ohranjanja rasti solate skozi celo sezono je redno in pogosto obiranje listov. Ko redno trgamo mlade liste, rastlina dobi signal, da naj še naprej proizvaja nove, sveže liste. Če pa pustimo, da listi preveč zrasnejo in dozorijo, rastlina to razume kot znak, da je njen razvoj končan.
Za svežo solato skozi celotno sezono je priporočljivo, da sadite zaporedno - to pomeni, da vsaka dva do tri tedne posadite nove sadike ali posejete novo vrsto semen. Tako boste zagotovili, da bo pridelek enakomeren in neprekinjen, saj bo nova skupina rastlin nadomestila tisto, ki začne veneti. Sajenje z nasledstvom vam prinaša tudi več raznolikosti na krožnik.
Načini obiranja
Na prostem solato pobiramo od aprila do novembra ali še dlje.
- Rozetaste sorte (berivke in rezivke): Nabiramo jih postopno. Berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri berivki lističe režemo 2 cm nad tlemi, da rastlina ponovno odžene.
- Glavnate sorte: Pri njih moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe. Solato pobiramo, ko so glave čvrste na otip, če je le mogoče tik preden jo bomo uživali.
Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku.