Krompir je po prihodu v Evropo sprva služil kot okrasna rastlina, cenjen kot specialiteta med bogatimi meščani. Šele leta 1767, ko je Marija Terezija izdala ukaz o obveznem sajenju, je krompir poleg kruha postal najpomembnejše živilo v Sloveniji. Danes si težko predstavljamo naš jedilnik brez te vsestranske gomoljnice, ki izvira iz Peruja in se je razširila po vsem svetu.
Pomen ogrnjevanja in zaščite krompirja
Ogrnjevanje krompirja je ključen korak po sajenju, ki ščiti gomolje pred svetlobo, da ne pozelenijo zaradi razvoja klorofila. To je še posebej pomembno najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno. Namesto prekopavanja in osipavanja z zemljo je priporočljivo gredo in nadzemni del krompirja zastreti z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Zaščita pred pomladansko pozebo
Pred spomladansko pozebo je obvezna zaščita krompirja s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je sicer občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. To storimo tako, da kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter ponovno obtežimo.
Sajenje in priprava tal
Za uspešno pridelavo krompirja so ključna rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Krompir ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so ta lahko dostopna. Optimalna temperatura tal za sajenje mora biti 6-8 stopinj Celzija, medtem ko je optimalna za rast gomoljev med 17 in 20 stopinj Celzija. Pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija se rast gomoljev popolnoma ustavi, pri -1 do -2 stopinj Celzija pa steblo in listi zmrznejo.
Priprava sadilnega jarka in gnojenje
Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Jesensko gnojenje z dobro uležanim hlevskim gnojem krompirju godi, saj z njim dodajamo tudi mikroelemente ter zagotavljamo enakomernejšo oskrbo z vodo in hranili.
Za organsko gnojenje lahko uporabimo tudi kvalitetno organsko gnojilo v obliki pelet, z dodatkom naravnega kalija, ki ga krompir nujno potrebuje za lepe gomolje. Organsko gnojilo potresemo po zemlji pred rahljanjem tal. V sadilne jarke dodamo tudi gnojilo z večjim odmerkom kalija pred sajenjem gomoljev. Najboljši rezultati za sajenje krompirja in doseganje velike količine pridelka z malo težavami se dosežejo z gnojenjem z Neem Cake dvakrat letno, spomladi in poleti, saj se na ta način preprečuje prisotnost škodljivcev v tleh.
Sajenje v posode in na vrt
Za najbolj zgoden pridelek lahko krompir posadimo v posodo že v začetku marca. V posodo z volumnom 20 litrov sadimo 2 gomolja zgodnjih sort, pri poznih sortah pa samo en gomolj. Pridelek pobiramo po dveh mesecih in pol.
Na vrtu krompir sadimo praviloma konec marca in v začetku aprila v nižinskih področjih Slovenije, ko se tla ogrejejo na 10 stopinj Celzija. V osrednjem delu Slovenije je to običajno v začetku aprila, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12 °C, v vzhodni in južni Sloveniji ter na Primorskem pa nekoliko prej. Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura preseže 8 °C. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej.
Na vrtu sadimo krompir na razdaljo enega odraslega čevlja v vrsti in čevelj in pol med dvema vrstama. Gostota saditve je odvisna od namena pridelovanja, sorte in debeline semena. Pri normalni debelini gomoljev 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, kar v praksi pomeni okoli 25 kg semena na 100 m². Zgodnje in zelo zgodnje sorte krompirja sadimo bolj skupaj, medtem ko srednje pozne in pozne sorte sadimo na širšo razdaljo v vrsti in med vrstami. Za 10 m² sadimo 5 kg semenskega krompirja debeline 35 do 55 mm.
Nakaljevanje gomoljev
Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo, predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Priporočamo tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in tistih, ki imajo počasno začetno rast. Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti, in jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 20 °C. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte, saj traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodnje sorte nakaljujemo pri višjih temperaturah, s čimer dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Če imajo gomolji dolge razpotegnjene svetle poganjke, potem niso primerni za sajenje; cimo potrgamo in ponovno kalimo.
Nega in zaščita med rastjo
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Prvič okopavamo, ko rastlina doseže višino 15-20 cm, nato po potrebi. Plevele povzročajo težave po vzniku krompirja pod prekrivko.
Kolobarjenje
Za uspešno pridelovanje krompirja ne smemo pozabiti na kolobar. Krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto, saj se le tako izognemo nevarnosti za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh. Pri kolobarjenju je pomembno upoštevati tudi dobre in slabe sosede, da preprečimo ali zmanjšamo možnost za škodljivce ter povečamo kakovost pridelka.
Bolezni in škodljivci
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem.
Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)
To je najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih. Če je nasad krompirja okužen s krompirjevo plesnijo in gomolji že gnijejo, krompirja ne izkopljemo, da ne povečamo škode.
Strune (žičniki)
Strune so ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti. Za učinkovito zatiranje strun je potrebna dolgotrajna vztrajnost in potrpežljivost. Nova vaba Bio Plantella Stop strune prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev. V pokrov vabe namestimo ampulo s feromonom (ki ga nikoli ne odpiramo!). Vabo zakopljemo do navoja na vrt. Feromon privablja odrasle samčke hrošča pokalice v vabo, in ker so hrošči slabi letalci, iz vabe ne morejo izleteti, s čimer preprečimo nastanek nove generacije ličink - strun. Ena vaba zadostuje za celoten vrt, feromon pa deluje do 3 mesece, nakar zamenjamo samo staro ampulo z novo.
Plant Tying Tool Garden Vine Tying Tape Tool Agriculture Tapener Hand Binding Machine
Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)
To je eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek.
Virusne bolezni
Te prenašajo predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu.
Spravilo krompirja
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v rahli kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh, a ker smo ga sadili plitko, jih zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo. Krompir sorte Arrow bomo izkopali po 55 do 60 dneh po sajenju.
Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši. Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve in ostalih vrtnin, kot so brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.
Skladiščenje krompirja
Najprimernejša temperatura za daljše skladiščenje krompirja je okrog 6 stopinj Celzija. Krompirju ustreza stalna temperatura brez velikih nihanj tako v rastni sezoni kot tudi v času zimskega mirovanja gomoljev v skladišču.