Piščanec se pogosto znajde na jedilniku, saj je poln beljakovin in nas dobro nasiti, hkrati pa je tako praktična sestavina, da jo lahko pripravimo na tisoč in en način. A vsakič ni enako okusen. Lahko bi rekli, da jedce piščanca delimo na tiste, ki prisegajo na piščančje prsi, in tiste, ki imajo radi mehkejše in bolj mastno piščančje meso. Če želite, da vam bo končna jed ugajala, morate najprej vedeti, kaj od zgoraj naštetega imate raje.
Če ne marate pustega mesa, se prsim izognite. V poštev tako pridejo piščančje krače, bedra in perutničke. Ravno slednje so med potrošniki v trgovinah najbolj priljubljena, saj veljajo za najbolj »zdrav« kos mesa, prav tako pa so najpreprostejša za pripravo, saj nimajo kosti in kit. A čeprav jih ni treba razkoščičiti, je njihova priprava najbolj tvegana, saj zaradi pustosti hitro postanejo precej suh kos mesa.
Nasveti za pripravo piščanca
Sočnost piščančjih prsi
Chefi zato priporočajo, da prsi vedno malce poširate. S tem imamo v mislih, da jih v pečici ali na štedilniku pokrijete, saj se bodo tako malce okopale v lastnem soku. Prav tako pa je pomembno, da meso narežete na enake kose. Če si želite zrezka, ga odrežite tako, da bo enako debel po celotni površini. Če ga ne želite razrezati, ga vsaj malce potolčite na straneh, kjer je debelejši, in površino tako izenačite.
Okusnejši kosi mesa
Če si želite bolj okusnih kosov mesa, priporočamo piščančje krače. Mišice na piščančjih nogah so bile namreč bolj aktivne in posledično ima meso več okusa. Prav tako se na tem predelu skladišči več maščobe.
Cel piščanec - praznična izbira
Najbolj okusen in raznolik je zagotovo cel piščanec. Ta seveda zahteva malce več časa za pripravo, zato si ga mnogi raje privoščijo ob vikendih ali za praznike. Dobro pečen in začinjen je res lahko odlična pojedina, sploh med martinovimi prazniki, ki se približujejo. Če namreč vaša pečica ni dovolj velika za gos, lahko namesto nje spečete piščanca. Prav tako bo okusen, sploh, če ga pred peko napolnite, ob njem spečete še nekaj zelenjave, ki jo lahko postrežete pečeno ali pa jo po peki skupaj s sokom, ki ga je spustil piščanec, zmiksate v tako imenovani »gravy«, kot mu pravijo Američani.
Nasveti za peko celega piščanca
Naj vam še povemo, da piščanca pred peko dobro obrišite, saj bo tako bolj hrustljav, pecite ga na 200 stopinjah Celzija od ure do uro in pol (odvisno od velikosti), nared pa je takrat, ko kuhinjski termometer v notranjosti mesa pokaže vsaj 73 stopinj Celzija. Takrat ste se namreč znebili vseh nevarnih bakterij in je meso pečeno.
Prepoznavanje kakovosti piščančjega mesa
Bistveno je vedeti, da piščančja koža in kosti niso za v smeti. Piščanec je izjemno priljubljeno in relativno poceni meso, kar pomeni, da ga včasih obdelujejo z različnimi sredstvi, da ohranijo videz svežega mesa.
Težave pri vizualni oceni
"Vizualno ga je precej težko prepoznati. Kupec ga bo prepoznal šele po okusu in teksturi, ko bo hrana pripravljena. Vem, da je takrat prepozno, ampak kupcu je težko to razložiti, bodisi vizualno bodisi v pogovoru. Ko vidim kos mesa, lahko dvomim,, ampak dokler ga ne primem v roke in si ga podrobno ogledam, ne morem vedeti, pa sem mesar. Kaj šele kupec, ki ne drži svežega mesa v rokah vsak dan," je za Zagreb Info povedal neimenovani mesar iz Zagreba.
Ocena kakovosti s vonjem
Da bi lahko vsaj delno ocenili kakovost, je treba kos mesa odrezati in ga povohati. Brez tega, poudarja mesar, je težko podati zanesljivo oceno. Navsezadnje se na tržnici vse vrti okoli zaupanja.
Znaki ne tako svežega piščanca
"Piščanec hitro postane mlahav, pojavi se sluz in meso se lahko naguba. Kosi prenehajo biti kompaktni, še posebej, če so bile uporabljene metode za podaljšanje roka uporabnosti."
Razlika med domačim in industrijskim piščancem
Obstaja razlika med domačim in 'industrijskim' piščancem. Najlažje jo prepoznamo po barvi: v industrijskih obrati vzgojen piščanec je bel, domači pa rumen. Vendar mesar ugotavlja, da to vendarle ni povsem zanesljiv test - nekateri prodajalci včasih uporabljajo živilsko barvo, da bi industrijskega predstavili kot domačega piščanca.
Toplotna obdelava razkrije razlike
Povsem jasno pa postane na koncu, saj razlike ni mogoče skriti pri sami pripravi piščanca. Industrijsko vzgojeni piščanec je čvrstejši od domačega, prav tako pa vsebuje tudi manj maščobe in tekočine, ki se sicer sprošča med kuhanjem ali peko.
Piščanec v slovenski kulinariki
Slovenci smo že od nekdaj veliki ljubitelji piščančjega mesa. To gre zagotovo pripisati njegovi enostavni in vsestranski uporabi, cenovni dostopnosti, pa tudi dejstvu, da vsebuje veliko zdravju koristnih snovi. Tudi domače poreklo je izjemno pomemben dejavnik priljubljenosti piščanca v Sloveniji. Zadnjih nekaj let smo Slovenci namreč povsem samooskrbni s piščančjim mesom, kar pomeni, da doma pridelamo dovolj za lastne potrebe in nismo odvisni od uvoza.
Perutnina Ptuj - 120 let tradicije
Pomembno vlogo pri tem vsekakor igrajo domači rejci, zadruge in podjetja za proizvodnjo in predelavo perutninskega mesa. Največje med njimi je Perutnina Ptuj, ki se ponaša s kar 120-letno tradicijo organiziranega odkupa, predelave in prodaje piščančjega mesa v Sloveniji. Pisalo se je leto 1905, ko je Valentin Reinhard na Ptuju ustanovil Odkupno perutninarsko postajo, ki je predstavljala skromen, a prelomen korak v organiziranem odkupu perutnine v Sloveniji. Družba je v naslednjih desetletjih prestala procese nacionalizacije, rasti, širitve in razvoja ter postala pomemben igralec ne le na lokalni, temveč tudi na mednarodni ravni. A nekaj je v Perutnini Ptuj skozi vseh 120 let vendarle ostalo isto: predanost ptujskih perutninarjev, ki z vsakim korakom skrbijo za najvišje standarde kakovosti, varnosti in sledljivosti - od njive do vilice.
"Tako kot je piščanec že od nekdaj pomemben del naših življenj, smo tudi mi s svojo tradicijo že 120 let del vaših najlepših trenutkov ob mizi," so pri Perutnini Ptuj zapisali ob častitljivi obletnici, ki so jo proslavili na prav poseben način: z embalažno, ki nas popelje v pretekost, a hkrati izraža njihovo zavezanost prihodnosti. Odločeni so, da bodo še naprej zagotavljali najvišjo in preverjeno kakovost ter inovacije za vsakodnevne obroke; pa naj gre za hitre malice, tradicionalna nedeljska kosila ali pojedine ob posebnih priložnostih.
Piščanec ima v slovenskem izročilu prav poseben pomen - je simbol plodnosti, sreče in dobrega zdravja. In prav ta simbol že 120 let ponosno nosi Perutnina Ptuj, ki skrbi, da na vaše mize pridejo le najboljši izdelki.
TOP 3 piščančje jedi slovenskih domov
Piščanca lahko pripravimo na veliko načinov in ga uporabimo v različnih jedeh. Primeren je tako za začetne jedi in hladne ali tople predjedi, kot tudi za juhe, enolončnice in glavne jedi.
1. Pečen piščanec
Čeprav so se načini priprave pečenega piščanca skozi leta spreminjali, to preprosto, a izjemno okusno jed večina povezuje s spomini na otroštvo. Nekoč je bil na mizah le ob nedeljah ali praznikih, danes pa zlato rjavo zapečen piščanec, s hrustljavo, dišečo, sijočo kožico in mehko ter sočno notranjostjo predstavlja odličen in hitro pripravljen obrok za kateri koli dan v tednu. Hkrati lahko v istem pekaču pripravimo tudi prilogo.
Recept: Ptujski piščanec z zelenjavo
Sestavine:
- 1 Ptujski piščanec Perutnina Ptuj
- 10 manjših krompirjev
- 4 korenčki
- 1 čajna žlička soli
- 1/3 čajne žličke mletega popra
- 1 čajna žlička namočenega suhega česna ali 3 stroki česna
- 3-4 žlice oljčnega olja
- Nekaj vejic rožmarina
- 100 ml belega vina
Postopek:
- Krompir narežemo. Korenje olupimo in nareže.
- Zelenjavo zmešamo s soljo, poprom, česnom in oljem.
- Razporedimo po namaščenem pekaču.
- Dodamo rožmarin, začinjenega piščanca in ob robovih prilijemo vino.
- Položimo ga v segreto pečico na 200 stopinj za 15 minut. Položimo ga na najnižjo rešetko. Če imate parno pečico, vključite tretjo stopnjo pare za ves čas peke.
- Po 15 minutah peke temperaturo znižamo na 180 stopinj. Pečemo ga dodatnih 20 minut na 500 gramov teže.
Piščanec po ptujsko je kot nalašč za vse priložnosti - od družinskih nedeljskih kosil do slavnostnih večerij s prijatelji. Predstavljajte si zlate, hrustljave kose piščanca, postrežene s krompirjevim pirejem in bogato omako iz pečenega soka. Ko pričakujete goste in želite ustvariti nekaj posebnega, lahko Piščanca po ptujsko pripravite tudi s pečenim korenčkom z medeno glazuro ali pa ga postrežete s tradicionalno ajdovo kašo in dušenimi jurčki.
Dodatki k piščancu po ptujsko
Pečen korenček z medeno glazuro:
- Pečico segrejte na 200 °C.
- Korenje olupite in narežite na približno enako dolge in debele kose, da se enakomerno speče.
- V skledi zmešajte med, olivno olje, stopljeno maslo, sol, poper, timijan in česen v prahu. Dobro premešajte, da nastane homogena glazura.
- Korenje prelijte z glazuro in ga dobro premešajte, da se vsi kosi enakomerno premažejo.
- Pecite približno 25-30 minut, dokler ni meso zlatorjavo in mehko, vmes ga enkrat premešajte.
- Ko je pečeno, ga pokapljate še z malo balzamičnega kisa za dodaten okus.
Ajdova kaša z jurčki:
- 300 g svežih jurčkov (ali drugih gob, npr. šampinjonov)
- Ajdovo kašo sperite pod tekočo vodo in jo na suho prepražite v loncu, da zadiši in dobi rahlo oreškast okus (približno 2-3 minute).
- Prelijte jo z jušno osnovo, zavrite, nato pa kuhajte na nizkem ognju približno 15 minut, dokler ne vpije vse tekočine. Pokrijte in pustite, da se malo spočije.
- Jurčke očistite in narežite na rezine. Na olivnem olju ali maslu popražite drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Dodajte nasekljan česen in pražite še 30 sekund, nato v ponev stresite jurčke. Pražite, dokler ne spustijo vode in se rahlo zapečejo (približno 5-7 minut).
- Jurčke začinite s soljo, poprom in timijanom ter primešajte k skuhani ajdovi kaši. Po želji vmešajte žlico kisle smetane za kremast okus in potresite s parmezanom.
2. Piščančji paprikaš
Piščančji paprikaš izvira iz madžarske kuhinje, a se je skozi zgodovino močno udomačil tudi na slovenskih tleh. Gre za gosto piščančjo enolončnico, ki navdušuje z bogato aromo, kremasto teksturo in intenzivnimi okusi. Ime je dobil po ključni sestavini - rdeči papriki, ki jedi daje značilno aromo in barvo. Vendar skrivnost ne leži le v papriki, temveč tudi v pravilni pripravi in uporabi kakovostnih sestavin.
Recept: Piščančji paprikaš
Sestavine za paprikaš:
- 500 g piščančjega mesa brez kosti (bedrca in belo meso)
- 4 srednje velike čebule
- česen
- 2 žlici sladke mlete rdeče paprike
- ščep mlete kumine
- ščep mletega majarona
- timijan
- 1 rdeča paprika
- košček feferona
- 2 dcl kisle smetane + smetana za kuhanje ter 3 žlice moke
- 1 lovorov list
- 1 žlica paradižnikove mezge
- 1,5 l jušne osnove ali vode
- sol, poper
Postopek:
- Na maščobi prepražimo čebulo, česen in dodamo mleto rdečo papriko, nato zalijemo z jušno osnovo.
- Dodamo meso, košček feferona in ostale začimbe.
- Vse dušimo do mehkega, nato pa dodamo moko ter kislo smetano, da paprikaš zgostimo in ga še vročega postrežemo.
3. Ocvrt piščanec
Ocvrt piščanec, oziroma pohan pišek', je klasična domača jed, ki se ob praznikih in nedeljah pogosto znajde na naših mizah. Nekdaj je bil specialiteta na furmanskih postojankah vse od Dunaja do Trsta, sveže ocvrt piščanec pa je bil tudi obvezna sestavina meščanskega jedilnika najboljših gostiln, ki jih je obiskovala tržaška gospoda.
Danes si lahko gosposko kosilo s pohanim piščancem pripravimo tudi doma, še prej pa bo treba piščanca pravilno razkosati. Očiščenemu piščancu najprej odrežemo peruti, nato ga položimo na hrbet in ločimo ter izrežemo bedra, potem odrežemo prsi, iz hrbtnega dela pa pripravimo okusno piščančjo juho. Če je piščanec velik, bedra razpolovimo v sklepu, prsna kosa pa poševno razpolovimo, tako da zarežemo skozi meso in rebra. Po želji z beder in prsnega mesa odstranimo kožo.
Recept: Ocvrt piščanec
Sestavine:
- 1 piščanec (okoli 1,5 kg)
- 3 jajca
- 300 g moke tipa 400
- 300 g drobtin
- 3 ščepi soli
- 1 žlička oljčnega olja
- 2 dl olja
Postopek:
- Razkosanemu piščancu po želji odstranimo kožo. Kose nato operemo in solimo.
- V eno skledo presejemo moko, v drugi razžvrkljamo jajca, ki jim dodamo oljčno olje, v tretjo skledo pa stresemo drobtine.
- Kose piščanca najprej izdatno pomokamo, nato pomočimo v jajca, na koncu pa poskrbimo, da imajo enakomerno skorjico iz drobtin.
- Piščanca v vročem olju cvremo od 20 do 25 minut.
Ko se v kuhinji širi vonj po hrustljavo zapečenem piščancu, se v hiši zbere družina, pogovor teče sproščeno in vsak grižljaj prinese občutek domačnosti.
Piščanec v svetovni kulinariki
Piščančje meso sodi med najbolj priljubljene in razširjene vrste mesa, saj je okusno, zdravo, dostopno za vse ljudi. Prav tako lahko piščančje meso najdemo tako v preprostih, zahtevnih kot tudi prazničnih jedeh.
Azijska kuhinja
Če s prstom potujemo po zemljevidu od Slovenije daleč na vzhod bomo prišli na celino Azijo. Verjamem, da je med vami še kdo, ki se bo strinjal z mano, če rečem, da je azijska kuhinja najbolj skrivnostna, raznolika, a hkrati tudi zdrava, saj vsebuje veliko zelenjave. Za azijske jedi je značilno, da so po večini pripravljene na voku ter vsebujejo pestro paleto začimb in omak. Med njimi sta najbolj poznani soja in curry. Zavedati se je potrebno, da kljub obisku azijskih restavracij pri nas, ne bomo prišli do njihovih pravih avtentičnih okusov, saj so njihove jedi prilagojene zahodnjaškemu okusu.
Kitajska kuhinja
Kitajska je znana po riževih poljih, zato se ne smete čuditi, da je njihova najpogostejša priloga prav riž. Pomembno si je morda zapomniti, da je običajno njihov riž kuhan v pari in ne v vodi. Vsekakor pa ne smemo pozabiti niti na testenine, ki se velikokrat pojavijo na njihovih krožnikih. Tako kot naše se tudi njihove testenine razlikujejo po teksturi, debelini in obliki, v večji meri pa so pripravljene iz riža. Poleg sojine omake sta tako piščanec kot morske dobrote neizbežne v kitajski kuhinji. Skrivnosti njihove kuhinje se skrivajo tudi v kitajskih gobicah, suhih rakcih ter v mandarininih olupkih, ki izpopolnijo okus določenim jedem.
Tajska kuhinja
Tajska kuhinja v primerjavi s kitajsko vsebuje več začimb, zelišč in ribjih omak. Prav tako je ena izmed pogostih začimb v tajski kuhinji tudi curry. Skratka kitajska kuhinja je v primerjavi s tajsko bolj blaga, vsebuje sojino omako in ne ribje kot tajska. Prav tako pa se smatra, da je tajska kuhinja manj mastna od kitajske. Spomin na Tajsko je nepopisen, še posebej narava, koralni grebeni, plaže, templji ter najboljše palačinke na svetu, z ulic Bangkoka. Še vedno se ne more znebiti okusa po njihovih ražnjičih (t.i,. nabodalca), ki jih prodajajo in pečejo na plažah, narejeni pa so tako iz piščančjega kot svinjskega mesa. Razlika med našimi in njihovimi se skriva v začimbah in omakah.
Indijska kuhinja
Indijska kulinarika je značilna po pekočih jedeh. Seveda pa je njihova kulinarika zelo izvirna, skrivnostna, pestra in po večini vegetarijanska. Za Indijce so krave svete živali, zato govedine ne bomo našli na njihovih krožnikih. Velik odstotek Indijcev je tudi islamske vere, zato največkrat posežejo prav po piščančjem mesu. Poleg omenjenih sestavin pa indijsko kulinariko spremljajo tudi številne že nam znane začimbe, in sicer cimet, ingver, kajenski poper, klinčki, koriander, muškatni orešček, žafran, kurkuma itd. Najpogostejša priloga je indijski kruh čapati, katerega pripravljajo prav na poseben način.
Indonezijska kuhinja
Dejstvo o indonezijski kuhinji je, da je njihova osnovna hrana riž. Domačini riž obožujejo, zato je težko dobiti jed brez njega, še testenine so riževe.
Japonska kuhinja
Za Japonce bi lahko rekli, da so pravi gurmani. Njihove jedi so specifične, saj vsebujejo skrbno izbrane sestavine. Poleg tega pa skrbijo tudi za estetski videz krožnika. Riž in morske dobrote so najpogostejše sestavine, ki sestavljajo njihove jedi.
Bližnji vzhod
Na Bližnjem vzhodu so odkrili fermentacijo, ki jo tudi mi dandanes uporabljamo pri pripravi piva in kruha. Ko boste odpotovali na Bližnji vzhod, vam bodo kruh postregli pri skoraj vsakem obroku, saj je območje bogato z žitaricami. Nam najbolj poznane so prav pšenica, riž ter ječmen. Prav tako pa njihovih kuhinji ne manjka začimb, s tem mislimo predvsem na cimet, klinčke, kumino, koriander, poper, kurkumo in čili, ki ga najpogosteje zasledimo v omakah. Pod njihov tradicionalni izbor mesa bi lahko uvrstili jagnjetino in ovčetino.
Ameriška kuhinja
Iz družbenega vidika jo lahko delimo tudi na Angloameriko in Latinsko Ameriko. Zaradi pestre preteklosti in priseljevanj bi lahko trdili, da so njihove tradicionalne jedi izposojene iz evropske, afriške in azijske kuhinje. Vsem pa je jasno, da je ameriška kuhinja najbolj znana po hitri hrani, med katerimi sodi hamburger ter hot-dog. Kot zanimivost pa bi izpostavila državo Peru, katera je znana tudi po domovini krompirja.
Afriška kulinarika
Afriška kulinarika je pisana, saj vsebuje različne vrste žit, tropskega sadja ali zelenjave, mesa, rib in navsezadnje tudi mlečne izdelke. Afriška kulinarika se med državami zelo razlikuje, saj ima vsaka država svojo tradicijo in navade.
Avstralska kulinarika
Avstralija ima eno najbolj raznolikih in eksotičnih kuhinj na svetu. Poleg kengurujevega steaka lahko v Avstraliji okušate tudi krokodilje meso, rake, oposume in še bi lahko naštevali. Podobno kot pri ameriški se lahko tudi v avstralski kuhinji opazi pridihe azijske in britanske kulinarike.
Prepečena hrana - pogosta napaka pri pripravi piščanca
Prepečena hrana je ena najpogostejših napak v domači kuhinji, kar potrjujejo tudi tuji kulinarični portali. Kot piše BBC Good Food, se prepečena živila pogosto pojavijo zaradi previsoke temperature, neustreznega nadzora ali napačne izbire posode. Še zlasti moramo biti pozorni pri bolj občutljivih živilih, kot so piščanec, ribe in korenasta zelenjava.
Piščančje meso - občutljivo na visoko temperaturo
Piščančje meso je eno najpogosteje prepečenih živil, saj se hitro izsuši, če ga pripravljate pri previsoki temperaturi. Zaradi strahu pred premalo toplotne obdelave ga mnogi tudi predolgo pustijo na ognju. Kot navaja portal Serious Eats, se beljakovine v piščančjem mesu začnejo hitro strjevati, kar povzroči suhost in trdoto. Ključ je v natančnem nadzoru temperature in uporabi termometra.
Še posebej previdni moramo biti pri pustih kosih, kot so piščančja prsa, saj vsebujejo zelo malo maščobe, ki bi med peko pomagala ohraniti sočnost. Prav zato se hitro izsušijo in postanejo vlaknasta ter trda. Veliko ljudi naredi napako, da jih peče predolgo ali na previsoki temperaturi, zaradi česar izgubijo naravno sočnost.
Da bi piščančja prsa ostala mehka in okusna, jih je najbolje peči kratek čas pri zmerni temperaturi. Pred peko jih lahko rahlo potolčemo, da dobimo enakomerno debelino, saj se bodo tako spekla bolj enakomerno. Dobro deluje tudi kratko mariniranje v olju, jogurtu ali limoninem soku, ki pomaga ohraniti vlago v mesu. Med peko jih ne obračajte prepogosto, po koncu pa jih pustite nekaj minut počivati, da se sokovi enakomerno porazdelijo. Tako bodo piščančja prsa ostala sočna, nežna in bistveno okusnejša.
Prepoznavanje pokvarjenega piščančjega mesa
Piščanec je ena najbolj priljubljenih sestavin v domači kuhinji. Je cenovno dostopen, hitro pripravljen in vsestranski. Prav zato pa se z njim pogosto ravna preveč sproščeno. V resnici spada piščančje meso med najbolj občutljiva živila, kjer že majhna napačna odločitev lahko pomeni resno tveganje za zdravje.
Zakaj piščanca nikoli ne smemo prati?
Ena najbolj razširjenih kuhinjskih zmot je prepričanje, da pranje piščanca pod tekočo vodo odstrani bakterije. Resnica je ravno nasprotna. Pranje širi bakterije po kuhinji. Z izpiranjem surovega piščanca bakterij ne odstranimo. Voda jih razprši po umivalniku, delovni površini, kuhinjskih pripomočkih in bližnjih živilih. S tem se močno poveča tveganje za navzkrižno onesnaženje. Zato strokovnjaki pranja surovega piščanca ne priporočajo niti takrat, ko je meso popolnoma sveže.
Kako prepoznati, da piščanec ni več varen?
Vonj je prvi opozorilni znak
Svež surov piščanec ima zelo blag, skoraj nevtralen vonj. Takoj ko se pojavi kiselkast, zatohli ali neprijeten vonj, to pomeni, da so se bakterije že začele razmnoževati. Tudi če vonj ni zelo močan, a vam deluje nenavaden ali sumljiv, je to dovolj dober razlog za previdnost. Nevarne bakterije niso vedno povezane z izrazitim smradom.
Tekstura pove več, kot se zdi
Rahlo vlažna površina surovega mesa je normalna. Kar ni normalno, je lepljiv ali sluzast občutek pod prsti. To pomeni, da so bakterije na površini mesa že aktivne in da se je proces kvarjenja začel.
Barva ni vedno zanesljiv pokazatelj
Svež piščanec je svetlo rožnate barve. Sivkasti, zelenkasti ali motni deli so jasen znak, da meso ni več primerno za uporabo. Pomembno pa je vedeti, da je lahko piščanec na videz še vedno videti sprejemljiv, mikrobiološko pa že nevaren.
Tudi kuhanje ne popravi pokvarjenega mesa
Pogosta napačna domneva je, da bo visoka temperatura rešila težavo. Res je, da toplota uniči del bakterij, vendar ne uniči toksinov, ki jih bakterije proizvajajo, ko se meso že kvari. Prav ti toksini so pogosto glavni vzrok zastrupitve s hrano. Če piščanec pred kuhanjem smrdi ali je lepljiv, ga kuhanje ne bo naredilo varnega.
Kdaj je piščanec še primeren za uporabo?
Če je bil piščanec pravilno shranjen pri temperaturi do 4 °C, dobro zaprt in brez neprijetnega vonja ali sprememb teksture, je običajno varen 1 do 2 dni po odprtju embalaže.
Zamrzovanje je najvarnejša možnost
Za daljše shranjevanje je zamrzovanje najboljša izbira. Zamrznjen piščanec lahko zdrži več mesecev brez večje izgube kakovosti. Ključno pa je pravilno odtajanje. Piščanca vedno odtalite v hladilniku in nikoli na kuhinjskem pultu. Pri sobni temperaturi se bakterije na površini hitro razmnožujejo, notranjost mesa pa ostaja hladna.
Pravilo, ki velja brez izjem
Pri piščancu ni prostora za kompromis. Če meso diši čudno, je lepljivo, ima nenavadno barvo ali vam preprosto ne vzbuja zaupanja, ga ne uporabljajte. Zastrupitev s hrano ni nedolžna težava. Lahko povzroči hude bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, dehidracijo in v hujših primerih tudi zdravljenje v bolnišnici.
Preprosto kuhinjsko pravilo: Če piščanca ne bi brez pomisleka postregli komu, ki vam je blizu, ga ne jejte niti sami.