Kupovanje zelenjave je več kot le nakup. Gre za odločitev, ki vpliva na naše zdravje, okolje in podporo lokalnim pridelovalcem. Z ozaveščenim pristopom lahko zagotovimo, da na našo mizo pride kakovostna, sveža in hranljiva zelenjava, hkrati pa pripomoremo k trajnostnemu razvoju in samooskrbi.
Prednosti lokalne in sezonske zelenjave
Zakaj izbrati lokalno?
Najhitrejša pot od pridelovalca do potrošnika je direktna prodaja pridelane zelenjave doma ali na kmečki tržnici kot osnovni pridelki iz kmetije. Najbolj sveža in hranljiva zelenjava izvira iz lokalnih kmetij, ki ponujajo optimalno zrelo zelenjavo, ki ni prepotovala dolge razdalje do vaše mize. Lokalna zelenjava, pridelana z ljubeznijo, raste v naravni zemlji in je rezultat trdega dela naših predanih kmetov. Uživajte v polnem okusu, ki ga prinaša zorenje v času rasti in ne med transportom, saj je lokalna zelenjava obrana ravno takrat, ko doseže vrhunsko zrelost.
Lokalno pridelana in predelana hrana je veliko bolj kakovostna od živil, pripeljanih od daleč. Ko govorimo o lokalno pridelani hrani, imamo v mislih vsa živila, ki so zrasla na slovenski zemlji - ne le tista s tržnice ali od bližnjega kmeta, ampak tudi tista v trgovini, če le preverimo, da so resnično slovenskega porekla. Naša zemlja je praviloma manj obremenjena s fitofarmacevtskimi sredstvi, saj je pridelava pri nas manj intenzivna kot v številnih drugih državah. Dolge transportne poti pogosto zahtevajo dodatna sredstva za ohranjanje svežine, medtem ko v Sloveniji pridelana hrana do končnega kupca prispe hitreje in brez uporabe sredstev za ohranjanje svežine.
Sezonska ponudba pozimi
Tudi pozimi je v Sloveniji na voljo obilje zimske zelenjave, polne hranil in vitaminov. Po njo nam ni treba daleč, saj je na voljo tako na trgovinskih policah kot tudi na kmetijah v vaši bližini ali na tržnici. Pozimi radi jemo bolj kalorično hrano od poletne, saj telo potrebuje več energije. Zelenjava, ki jo je priporočljivo jesti pozimi, je zelje, radič, motovilec, korenček, cvetača, por, česen, čebula, zelena, brokoli in rukola. Druga živila, ki jih je dobro jesti v tem času, so tudi orehi, lešniki, mandlji, kakiji in jabolka.
Kakovost in hranila
Prezgodaj obrano sadje in zelenjava ob obiranju še nimata razvitih vseh parametrov kakovosti, predvsem je manj aromatičnih snovi. Posledica predčasnega obiranja je torej manj aromatično sadje, ki je pogosto tudi neprivlačne barve. Nobeno predčasno obrano sadje ne doseže kakovosti sadja, ki je obrano v optimalnem času.
Pametni nakupi in preverjanje porekla
Kje kupovati?
Poiščite raje hrano, pridelano in predelano v Sloveniji. Na voljo je na lokalnih tržnicah ali pri bližnjih kmetih, pa tudi v trgovinah. Ponudbo sveže lokalne zelenjave na kmetijah lahko preverite na zemljevidih lokalnih ponudnikov.
Preverjanje deklaracij: Država porekla in izvor
Na sveži zelenjavi in tudi sadju vedno preverimo deklaracijo s podatki, povezanimi z državo porekla. Pri sadju in zelenjavi je namreč navedba države porekla obvezen podatek. Država porekla, ki je navedena na etiketi, označuje državo, v kateri je bilo sadje in zelenjava pridelano. Če želimo slovensko sveže sadje in zelenjavo, poiščimo na embalaži označbo Država porekla: Slovenija, le tako boste prepričani, da ste kupili slovensko.
Vedno preverite deklaracijo s podatki, povezanimi z državo izvora in krajem porekla. Država izvora, ki je navedena na etiketi, pomeni le proizvajalca, ki je živilo proizvedel in ki je odgovoren za posredovanje vseh informacij o živilu potrošniku, ne glede na to, od kod izvirajo surovine, ki so sestavni del živila. Zato je pomembno, da smo pozorni predvsem na kraj porekla, ki pa je vezan na dejansko poreklo/izvor surovine/kmetijskega pridelka. Pri sadju in zelenjavi je recimo navedba kraja porekla (poleg države izvora) obvezen podatek.
Varčevanje in zdrava prehrana
Zakaj je domača hrana boljša in pogosto cenejša?
Poceni hrana je lahko tudi zdrava. Pogosto slišimo, da je zdravo prehranjevanje privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo. Mnogim se je enostavneje prehranjevati s prehrano, ki vsebuje veliko že predelanih živil ali celo povsem vnaprej pripravljeno hrano. V resnici je res zelo enostavno le pogreti že pripravljeno živilo, vendar pa so takšna živila pogosto dražja, hkrati pa jih večinoma težko uvrstimo med zdrave izbire. Pri ljudeh, ki so odvisni od kupljene hrane (brez lastne pridelave), je najboljša rešitev sprotno kupovanje količin hrane, kolikor se jih zaužije, s poudarkom na nepredelanih živilih. Industrijska predelava živila lahko predstavlja bistven strošek živila, ki se ga je mogoče izogniti, ne da bi za to porabili zelo veliko časa, hkrati pa so doma pripravljena živila lahko tudi bolj zdrava.
Pri pripravi živil doma sami nadzorujemo dodajanje maščob, soli in sladkorja, hkrati pa tudi ne uporabljamo aditivov, ki se uporabljajo pri industrijski pripravi hrane za podaljševanje roka uporabnosti živila. Po statističnih podatkih stroški za prehrano predstavljajo vedno manjši delež prihodkov gospodinjstev, zato bi bilo še posebej koristno, če bi se pri nakupih usmerjali v kakovostna živila, hkrati pa zmanjšali količino odpadne hrane.
Načrtovanje jedilnikov in nakupovalnih seznamov
Je smiselno, da si v gospodinjstvu jedilnike načrtujemo za nekaj časa naprej, saj imamo na ta način boljši pregled nad raznolikostjo naše prehrane, predvsem pa se izognemo klasičnemu vprašanju - »kaj pa bi skuhali danes?«, ki se pogosto zaključi z nakupom predpripravljenega živila, ki največkrat ni le dražje, temveč tudi manj hranljivo.
Pametno nakupovanje naj se začne s seznamom, ki je lahko v tesni povezavi z zgoraj omenjenim načrtovanjem prehrane (vsaj glavnih obrokov) za več dni naprej. Seznam nas varuje pred tem, da bi začeli tavati po trgovini in v nakupovalni voziček nalagati živila, ki jih sicer ne potrebujete, vendar so vas k izbiri privabile akcijske cene, bleščeča embalaža ali celo trenutni občutek lakote. Nekatere raziskave so npr. pokazale, da občutek lakote pri potrošnikih pomembno vpliva na izbor živil. Poskrbite, da bodo na seznamu (pa tudi ne kasneje v vozičku) čim več nepredelanih živil, še posebej takšnih z visoko hranilno vrednostjo. Čim bolj omejite kupovanje t.i. živil s praznimi kalorijami, ki vsebujejo veliko energije in malo koristnih snovi. Pokvarljivih živil ne kupujte na zalogo.
Primeri zdravih obrokov
- Zajtrk: Pričnete lahko s tremi do štirimi žlicami ovsenih kosmičev. Pri tem mislimo na navadne, nesladkane in nepredelane navadne kosmiče, ne pa razne industrijske različice, ki običajno vsebujejo veliko dodanega sladkorja in so precej dražje. Skuhamo jih lahko kar na vodi (zaželeno je, da jih prej namočimo) in jih kasneje prelijemo z manj mastnim mlekom, ki ga lahko zamenjamo tudi s sojinim mlekom.
- Kosilo: Pripravite belo meso, popečeno na malo maščobe, z zelenjavno prilogo in veliko solate. Lahko pa pripravite tudi polnozrnate testenine z zelenjavnim prelivom in solato. Če potrebujete še juho, pozabite na tisto iz vrečke. Sveže pripravljena zelenjavna juha nas ne bo stala nič več, telo pa nam bo bolj hvaležno.
- Malica: Če smo za dopoldansko malico imeli sadje, si za popoldansko lahko privoščimo kos kruha s sirom ali kakšnim mlečnim namazom, zraven pa pojemo jabolko - lahko pa malici tudi zamenjamo.
- Večerja: Dobrodošla bo zelenjavna solata, ki jo lahko popestrimo z dodatkom manj mastnega sira ali pečeno ribo. Če uporabimo takšno iz konzerve, priporočamo, da olje odlijete. Solato pripravite z zmerno količino soli in olja - posegajte po kakovostnih rastlinskih oljih.
Čeprav boste za pripravo obrokov iz osnovnih živil morda potrebovali nekoliko več časa in načrtovanja, se zavedajte, da gre za čas, ki ga vlagate v zdravje vas in vaših najbližjih, hkrati pa boste še prihranili!
Predelava in shranjevanje zelenjave za ozimnico
Raznolikost ozimnice
V letu 2018 so bili pridelki zelenjave ob vseh predhodno pravočasno izvedenih agrotehničnih ukrepih obilni. Tudi kisla ozimnica je postala bolj raznolika, vedno več različnih okusov se pojavlja in vedno več novih kombinacij. Poleg običajnih kumaric in paprik v kisu, morda še mešane solate, stročjega fižola in seveda nepogrešljive rdeče pese, so že drugačne od običajnih, kakršnih smo bili večinoma vajeni, na primer: čebulica ali šalotka v balzamičnem kisu, šampinjoni s kaprami in rožmarinom, vložene rezine bučk in jajčevcev, sušeni paradižnik v olivnem olju ali kisle kumarice z limonino travo in gorčičnimi semeni. Vloženi zeleni paradižniki so lahko popestritev v zimski prehrani.
Postopki konzerviranja
Za predelavo in konzerviranje lahko uporabite različne postopke kot so: sušenje, zamrzovanje, fermentiranje. Pri teh postopkih se ohranijo na toploto občutljivi vitamini. Kmetije, na katerih zelenjava ni glavni vir dohodka, si v tem poletnem času dozorevanja različnih vrst zelenjave, ki se skladiščijo krajši čas, predelajo in konzervirajo na različne načine.
Pravila za vlaganje
Karkoli pripravljamo za ozimnico, nekatera osnovna pravila veljajo vedno. Zelenjava, ki jo bomo vlagali, mora biti zrela, nikakor ne prezrela. Najboljša je seveda z domačega vrta ali kupljena pri preverjenih pridelovalcih. Zelenjave ne kuhajmo predolgo, ko jo damo v kozarce, naj bo še čvrsta. Kozarci za vlaganje morajo biti čisti, najbolje je, da jih operemo z vročo vodo in pustimo na krpi, da se odcedijo, neposredno pred uporabo jih pasterizirajmo (v pečici ali v vroči vodi). Pokrov premažimo z alkoholom, preden z njim zapremo kozarec za vlaganje. Ne pozabimo na primerne začimbe. Bodimo pogumni in kumaricam, paprikam, bučkam, mešani zelenjavi, solatam in drugim shrankom dodajajmo tudi kakšne druge začimbe od običajnih.
Prihodnost pridelave zelenjave
Vertikalne farme in inovativne rešitve
V nekaterih supermarketih na Švedskem in v Nemčiji lahko kupci opazujejo, kako raste zelenjava in kupijo sveže obran pridelek. Švedsko zagonsko podjetje SweGreen postavlja tako imenovane 'vertikalne farme', v katerih lahko sadje in zelenjavo pridelujejo kar znotraj supermarketov. Trenutno lahko gojijo do sto različnih vrst pridelkov, med katerimi so solata, koper, meta in peteršilj. Za gojenje uporabljajo hidroponsko metodo, pri kateri rastline rastejo v čepih iz kamene volne v vodi brez zemlje.
V eni enoti lahko pridelajo količino hrane, ki je enakovredna količini pridelka s treh hektarjev kmetijskih zemljišč, piše Euronews. Kupci lahko opazujejo, kako raste zelenjava, nato pa jo sveže obrano vzamejo s police. Rešitev švedskega podjetja naslavlja več izzivov v kmetijstvu, med drugim veliko porabo vode. Ker vso vodo za namakanje zelenjave reciklirajo, je pri SweGreen porabijo precej manj kot pri tradicionalnem kmetovanju. Na spletu navajajo, da je za pridelavo kilograma solate na prostem potrebnih približno 250 litrov vode, oni pa potrebujejo le dober liter. Dinamiko pridelave določajo s pomočjo orodij umetne inteligence.
Vertikalne kmetije propadajo - kaj se lahko naučimo iz njihovih napak | Nicholas Varas | TEDxOshawa
Supermarketi niso edini, ki na lokalni ravni iščejo okolju prijazne rešitve - v igro se želijo vključiti tudi restavracije, hoteli, univerze in lastniki nepremičnin. Recimo sodobni muzej fotografije, umetnosti in kulture Fotografiska Stockholm je za okrasje v svoji restavraciji nasadil svežo solato.
Podpora slovenskim kmetom in samooskrbi
Pomen povezovanja in poštenega plačila
V času, ko globalni prehranski sistemi obvladujejo večji del ponudbe, je pomembno kot protiutež dati večji poudarek lokalnim preskrbnim verigam. Ne samo z vidika obvladovanja kriznih situacij, ki bi jih prinesle prekinjene transportne poti, temveč tudi in predvsem z vidika ohranjanja raznolikosti, pestrosti, tradicije, izvirnosti, trajnostne naravnanosti in krepitve lokalne ekonomije.
Trend večjega povpraševanja po lokalnem sadju in zelenjavi se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Nujno je, da se kmetje povežejo, da bi se vzpostavila naročena proizvodnja, s čimer imajo kmetje večjo pogajalsko moč pri kupcih in trgovcih. Kmetom za pridelke pripada pošteno plačilo. Cilj države bi moral biti, da kmet pošteno zasluži in bi mu bilo kmetovanje zaposlitev. V kolikor se bo to še nadaljevalo (da mladi odhajajo s kmetij), bo samooskrba z zelenjavo še nižja in pridelki iz uvoza bodo dražji, ker bodo uvozniki vedeli, da nimamo svoje zelenjave. Država bi lahko pomagala kmetijstvu s pokrivanjem razlike v ceni od pridelave do prodaje končnemu kupcu.
Vpliv na okolje in ekonomijo
Z izborom lokalnih živil pripomoremo tudi k varovanju okolja. Prehranjevanje z lokalno pridelano hrano je pomembno tudi z vidika zniževanja škodljivih okoljskih vplivov. S tem se izognemo stroškom in okoljskim vplivom prevoza surovin od daleč, ki vključujejo ogljični odtis prevoza, vse vplive pakiranja, nastale odpadke zaradi prevoza, dodatno zaščito prehranskih izdelkov zaradi prevoza, ogljični odtis zaradi shranjevanja itd. Posredno zmanjšamo rabo pesticidov in gnojil, ki so nujno prisotni v masovni proizvodnji. Uživanje lokalne zelenjave ni koristno samo za naše zdravje, ampak tudi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in okoljskega odtisa, kar je nujno za ohranjanje našega okolja.