Narava je sama po sebi čudovita in izjemno potrpežljiva, saj nam kljub našemu pogosto mačehovskemu odnosu do nje ponuja ogromno stvari. Med drugim nam nudi hrano in zdravilne rastline. Divje rastline prinašajo raznolikost okusov in nas povezujejo z ritmom narave. Pogosto vsebujejo veliko koristnih snovi, obenem pa nas spodbujajo, da kuhamo bolj sezonsko in ustvarjalno.
Zakaj vključiti divje rastline v vsakdanjo prehrano?
Izredno pomembno je, da poznamo okolje, ki nas neposredno obdaja. Po svoje je kar žalostno, da poznamo vseh 50 superživil iz daljnih krajev, ne prepoznamo pa niti nekaj pogostih in zdravih rastlin, ki rastejo tik pred našim nosom. Prve zelene rastline so bogat vir hranil in lahko popestrijo vsakdanjo kuhinjo.
Če pogledamo vitaminske, mineralne in antioksidantne vrednosti, je pogosto tako, da imajo divje rastline več hranil kot gojene. Na splošno ponavadi rečemo, da imajo divje rastline tri- do štirikrat več hranil, če jih primerjamo z gojeno zelenjavo. Tako kot pri gojeni zelenjavi je tudi v tem primeru pomembno, kako sveže so divje rastline, v katerem letnem času jih nabiramo in na kakšnih tleh so zrasle.
Osnove priprave divjih jedi
Tako divja zelenjava kot plodovi, sploh pa samonikle začimbnice, omogočajo srečanje z močnimi okusi ter neznanimi aromami in tako predstavljajo kulinarični svet zase. Najprimerneje je, da uporabimo le osnovne, enostavne sestavine (riž, krompir, gojena zelenjava, stročnice, slanina, jajca) in smo pozorni na to, da divje sestavine pridejo do izraza v jedi tako po izgledu kot okusu.
- Surova uporaba: Mlade zelenjavne dele uporabimo surove v solatah in za pripravo napitkov (smutijev).
- Kuhana zelenjava: Starejše dele skuhamo kot blitvo ali pripravimo kot špinačo. Divja zelenjava je odlična za juhe, enolončnice in rižote.
- Jajčne jedi: Z aromatičnimi in grenkimi rastlinami pripravljamo frtalje in druge jajčne jedi.
- Divje sadje: Zrelo divje sadje jemo kar v naravi, nekatere vrste (drnulje, glog, šipek) pa so primerne za pripravo sokov, marmelad, likerjev ali čajev.
Izbrani recepti za začetek
Divja solata
Za osnovo uporabimo mlade poganjke kurjih črevc ali navadne zvezdice. V skledo jim dodamo mešanico drugih mladih pomladnih divjih rastlin - narezane hmeljeve poganjke, liste navadnega svinjaka ali regrata, ozkolistnega trpotca, divje vijolice, ivanjščice, česnovke, malo rmanovih listov. Zabelimo z oljčnim oljem ter po želji okisamo. Okrasimo z divjimi cvetovi.
Divja zelenjava s krompirjem
Skuhamo kilogram na kose narezanega krompirja in ga odcedimo. Medtem posebej z malo vode skuhamo okoli četrt kilograma mešanice užitnih divjih rastlin (koprive, čemaža, hmelja). Zmešamo in pretlačimo obe sestavini, da nastane grob zelen pire. Zabelimo z ocvirki, bučnim ali oljčnim oljem in solimo po okusu.
Hitro pražena pokalica z jajci
V ponvi segrejemo zvrhano žlico masla ter dodamo veliko skodelico mladih listov in poganjkov pokalice. Na močnem ognju pražimo minuto ali manj. Prilijemo tri vmešana jajca ter pečemo, da zakrknejo. Solimo po okusu.
Trajnostno nabiralništvo: Bonton v naravi
Pri nabiralništvu moramo biti zelo pazljivi in tudi spoštljivi do narave. Tukaj je v prvi meri pomembna etika: splošno pravilo pravi, da na rastišču lahko naberemo le tretjino rastline, dve tretjini pa je moramo pustiti. Najpomembnejše pravilo je naša etična drža oziroma "zdrava kmečka pamet". Če je rastlina na določenem območju redka, je tam ne nabiramo, saj s tem uničujemo njeno rastišče.
| Rastlina | Uporaba v kuhinji | Nasvet |
|---|---|---|
| Čemaž | Namazi, juhe, pesto | Pomladanski biser z blagim okusom po česnu. |
| Kopriva | Juhe, špinača, čaj | Bogata z železom in vitamini, uporabljamo mlade vršičke. |
| Trpotec | Začimba, solate | Ima aromo po gobah, odličen v krompirjevi solati. |
tags: #kuhanje #z #divjimi #rastlinami