Vsak prebivalec Slovenije v enem letu v povprečju proizvede skoraj pol tone različnih vrst komunalnih odpadkov, kar je primerljivo s povprečjem na območju EU. Komunalni odpadki obsegajo odpadke iz gospodinjstva in druge odpadke, ki so po svoji sestavi in naravi podobni gospodinjskim. Mednje sodijo odpadki hrane in ostanki po predelavi hrane (biološki ali organski odpadki), papir in karton, steklo in keramika, kovine, plastične mase, gume, tekstil, les ter različni neškodljivi odpadki.
V domači kuhinji nastajajo raznovrstni odpadki, kot so steklenice, kozarci, aluminijaste pločevinke in konzerve, plastična embalaža, folije, plastenke, vrečke, časopisi, kemikalije in olja. Vse te odpadke je potrebno zbirati ločeno. Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki predstavljajo približno tretjino vseh gospodinjskih odpadkov.
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom
Ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je podrobno urejeno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Ta uredba prepoveduje prodajo pripomočkov in naprav za rezanje, drobljenje ali mletje tovrstnih kuhinjskih odpadkov z namenom njihovega odvajanja v javno kanalizacijo ali vode.
Prepoved mešanja biološko razgradljivih odpadkov
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gospodinjstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, razen z zelenim vrtnim odpadom. To pomeni, da morajo biti organski kuhinjski odpadki zbrani ločeno od vseh ostalih vrst odpadkov.
Kaj spada v posode za biološke odpadke?
V posode za biološke ali organske odpadke, ki jih običajno zagotovi izvajalec javne službe in so rjave barve s prostornino od 80 do 240 litrov, ali na kompostni kup, odlagamo:
- Vse kuhinjske organske odpadke iz gospodinjstva, kot so ostanki hrane, olupki sadja in zelenjave, kavna usedlina, čajne vrečke, jajčne lupine, gnilo sadje.
- Zeleni vrtni odpad, kamor spadajo rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, ki ne semeni, stara zemlja lončnic.
- Lesni pepel in stelja malih rastlinojedih živali.
Kaj ne sodi v posode za biološke odpadke?
V posode za biološke/organske odpadke ali na kompostni kup ne sodijo naslednji materiali:
- Steklo, plastika, keramika, kovine.
- Barve, laki, olja, tekstil, usnje, guma, pluta.
- Cigaretni ogorki, plenice, higienski vložki, tapete, revije, povoščen papir.
- Kozmetika, zdravila, kamni, pesek, porcelan.
- Kemikalije, baterije, pepel, saje, vrečke iz sesalcev za prah, pometnine, žagovina obdelanega lesa.
- Snovi, ki se v naravi ne razgradijo.
- Kosti, meso in mesni izdelki ter maščobe (te lahko prevzame podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in odstranjevanjem živalskih stranskih produktov).
- Mrtve živali, izločki domačih živali in ljudi.
Pomen ločenega zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov
Ločeno zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov je ključnega pomena za doseganje okoljskih ciljev. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču, kar podaljšuje njegovo življenjsko dobo. Manj organskih odpadkov na odlagališču pomeni tudi manj emisij toplogrednih plinov, predvsem metana, ki ima velik potencial globalnega segrevanja.
Zbrane organske odpadke je mogoče predelati v kompost, ki se na ta način vrne v naravni snovni krog. Ta proces pripomore k preprečevanju oziroma zmanjševanju onesnaževanja narave in izgube dragocenih hranil.
Predelava organskih odpadkov
Ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki se lahko predelujejo na aeroben način v kompostarnah ali na anaeroben način v bioplinarnah. Pri predelavi dobimo koristen material, ki je primeren za gnojenje na kmetijskih in nekmetijskih površinah. Biološko razgradljivi odpadki, zlasti iz gospodinjstev, so primerni predvsem za kompostiranje. V primeru prehrambnih izdelkov s pretečenim rokom uporabe ali drugih pokvarjenih živil, je možno tudi oddajanje humanitarnim organizacijam ali v okviru projektov zbiranja presežkov hrane.
Večino biološko razgradljivih odpadkov je mogoče izkoristiti za proizvodnjo bioplina, t. i. zelene energije. Ena tona bioloških odpadkov lahko zadostuje za proizvodnjo 60 kubičnih metrov plina.
Obrat za predelavo odpadkov v energijo - tehnologija suhe anaerobne digestije - animacija procesa
Nasveti za zmanjšanje kuhinjskih odpadkov
Za zmanjšanje količine biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov je priporočljivo:
- Skrbno načrtovanje nabave in porabe živil ter pravilen način shranjevanja in priprave le-teh.
- Sprotno odstranjevanje kuhinjskih organskih odpadkov, ločeno od ostalih.
- Uporaba posod s pokrovom za zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov v kuhinji, po možnosti z vloženo biorazgradljivo vrečko. Posode je treba redno vzdrževati in čistiti.
- Nikoli ne odvreči organskih kuhinjskih odpadkov v nerazgradljive plastične vrečke.
- Ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki ga ne smemo odlagati med organske kuhinjske odpadke. Zbrano olje je mogoče oddati v zbirni center za odpadke, kjer se lahko predeluje v gorivo (biodizel) ali energent za ogrevanje.
- Kupovanje izdelkov z manj embalaže za zmanjšanje količine nepotrebnih embalažnih odpadkov.
Ločeno zbiranje drugih vrst odpadkov
Neorganske odpadke je treba odlagati v skladu z navodili lokalnega javnega podjetja za ravnanje z odpadki. V zbirnih centrih in ekoloških otokih je mogoče odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, odlagati ločeno po skupinah:
- Steklo: očiščene steklenice, kozarci za konzerviranje, steklenice za parfume in kozmetiko, druge votle steklene posode (brez pokrovčkov in/ali zamaškov).
- Papir: časopis, odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepenke, knjige, zvezki, telefonski imeniki, prospekti, kartoni, katalogi, revije, pisemski in ovojni papir.
- Kovina: očiščene pločevinke, očiščene konzerve, pločevinke od pijač (iz aluminija in bele pločevine), pločevinasta posoda (ponve, lonci), pločevinaste igrače, alu-folija, drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina).
- Tekstil.
- Embalaža iz plastičnih mas: očiščene PE, PET in PVC plastenke, plastični kozarci, plastične vrečke, kozarci od jogurta, posode od margarine in podobno.
Ravnanje z nevarnimi odpadki
Zdravila, ki jim je pretekel rok, sodijo med nevarne odpadke in jih zato ne smemo metati v smeti. Lahko jih oddamo nazaj v lekarno, v akciji organiziranega zbiranja nevarnih odpadkov ali v najbližjem zbirnem centru za odpadke. Enako velja za pralna in druga sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, ter ostale ostanke kemikalij.
*Po ravnanju z odpadki ne pozabimo na higieno rok!*
tags: #kuhanje #kuhinjskih #odpadkov