Uvajanje goste hrane v prehrano vašega dojenčka je pomemben in vznemirljiv korak v njegovem razvoju. Ta faza se običajno začne okoli 6. meseca starosti, ko je prebavni sistem dojenčka dovolj razvit za sprejem hranil, ki jih zagotavlja trdna hrana.
Po dopolnjenem 17. tednu (ustreza dopolnjeni starosti 4 mesecev) je čas za uvajanje novih živil in dopolnilne prehrane. Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti.
V prvih nekaj tednih začetka uvajanja bodite starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje in raziskovanje, ne pa pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, okus pa nevtralen, da se ga bo otrok lažje navadil.
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Ko vaš dojenček dopolni šest mesecev, nadaljujte dojenje ali hranjenje z mlečno formulo, hkrati pa začnite uvajati gosto, mešano hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji ali obroki mlečne formule bo pogosto lačen.
Glede na potrebe dojenčka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti dojenčka.
Priporočila za uvajanje goste hrane
Ob uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje. Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
Nova vrsto hrane in nov okus ponudite otroku v 4 do 7-dnevnih razmikih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko). Najprej mu ponudite majhno količino na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte.
Začetna živila: Zelenjava na prvem mestu
Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, saj jih bo dojenček odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus.
Začnemo z nizko alergogenimi živili, kot so zelenjava (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), riž in koruzni kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).
Prve zelenjavne kašice
- Korenje: Je nekoliko sladkasto in zato malo spominja na mleko. Korenčkova kaša je klasičen začetniški meni. Vendar vsi dojenčki korenčka ne prenašajo dobro. Nekaterim ne odgovarja okus, spet drugi dobijo po njem trdo blato ali pa jih napenja. Če se tudi vaš malček odzove tako, ga za nekaj časa opustite in poskusite z drugo zelenjavo.
- Bučke: Kašice iz kuhanih in zmešanih bučk so idealna izbira. So nežne za otrokov želodec in jih lahko hitro pripravite.
- Sladki krompir: Podobno kot korenje, je tudi sladki krompir odlična izbira za začetek.
- Cvetača, brokoli in koleraba: So prav tako primerne za dojenčke. Brokoli je hranilen in bogat z vitamini. Ko ga kuhate, poskrbite, da so koščki dovolj mehki.
Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (ali nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Po tednu dni, ko dojenček premaga težave s prvimi žličkami, nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Seveda uvedite najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo.
Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo (kuhano korenje, bučke, cvetačo, brokoli, kolerabico).
Žita in kruh
Namesto riža dodajamo materinemu ali nadomestnemu mleku tudi koruzno kašico. Po novih prehranskih smernicah se po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvaja v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves), s čimer se zmanjša nevarnost za razvoj celiakije.
Žita z glutenom je najboljše uvesti med šestim in sedmim mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen. Navadno najprej ponudimo mlečno-žitno kašo, žita pa izbiramo v obliki kosmičev, zdroba, kasneje lahko ponudimo majhne testenine, kuhan riž.
Kruh se uvaja od 10. meseca dalje. Najpomembnejše novo živilo, ki ga ponudimo otroku, je kruh.
Uvajanje beljakovin in mesa
V tem obdobju pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).
Pire iz mesa, kot sta piščanec ali govedina, sta lahko odličen vir železa. Meso ponudimo dojenčku, ko je že dopolnil šest mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), ponudimo ga 2-3-krat tedensko.
Uvajanje rib
Ribe lahko dojenčku uvajamo od šestega meseca starosti. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine. Zelo pozorno preglejmo in odstranimo kosti v ribi.
Sadje
Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodamo sadje. Uporabimo sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, če je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabimo jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabimo iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
Sadne kašice, kot je pretlačena banana, so izvrstna izbira za prvi poskus z gosto hrano. Enostavno jo zmečkaj in postrezi malčku.
Jajca
Jajca (rumenjak in beljak) se uvajajo od 6. meseca starosti.
Stročnice
Po 8. mesecu starosti lahko začnete uvajati pireje iz stročnic, kot so leča ali grah.
Pomembnost kakovostnih maščobnih kislin
Ko smo v dojenčkovo prehrano uvedli nekaj osnovnih živil, jih pričnemo kombinirati v mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kašice. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagamo, da uporabite mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oziroma mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).
Prehod na prilagojeno družinsko prehrano
Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke.
Namesto zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše mu ponudimo kosilo, ki vsebuje zelenjavo, krompir (ali riž ali testenine) in malo mesa ali ribe. Žitno-sadna kaša je primerna za dopoldansko in popoldansko malico. Mlečno-žitno kašo in jutranje dojenje pa nadomestite z zajtrkom in večerjo, ki vsebujeta materino ali nadomestno mleko, izmenično kruh ali kosmiče in izmenično sadje ali zelenjavo.
Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica).
Proti koncu starosti osmih mesecev naj bi otrok prejel 2-3 obroke mešane prehrane na dan, na primer en obrok, kosilo, ki vsebuje zelenjavo, meso in žita ali krompir, in en obrok, ki je sestavljen iz žita, sadja in materinega mleka ali mlečne formule. V devetem oziroma desetem mesecu starosti otroka, odvisno od tega, kako otrok uvajanje mešane hrane sprejema, naj bi otrok imel že 4-5 obrokov, torej zajtrk, malico, kosilo, malico in večerjo. Od teh je še vedno lahko dojenje oziroma hranjenje z mlečno formulo. Za zajtrk ali dopoldansko malico otroku navadno ponudimo sadno-žitni ali sadni obrok. V enajstem oziroma dvanajstem mesecu starosti pa naj bi dojenček počasi prešel na prilagojeno mešano družinsko prehrano v petih obrokih.
Priprava in shranjevanje hrane
Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Pomembno je tudi, da v kašice ne dodajamo soli in sladkorja!
Česa naj dojenčki ne bi jedli?
Dojenčki naj ne bi uživali soli in soljene hrane, sladkorja, sladil. Med je primeren šele po prvem letu starosti (zaradi spor
Pravila kod uvođenja čvrste hrane koja treba poštovati|| bebe
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW)
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, cinka in vitamina B12.
Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW, torej, da določen del hrane otroku pretlačijo oziroma mu obrok pripravijo posebej, en del pa mu dajejo po metodi BLW. Vsekakor se odločite po svoji presoji, pridobite kakovostne, zaupanja vredne informacije, opazujte dojenčka, sledite mu in naredili boste najboljše, kar lahko!