Ohrovt, uvrščen v skupino desetih najbolj zdravilnih povrtnin, je zimska zelenjava z bogato zgodovino, ki sega 2000 let nazaj v vzhodno Sredozemlje. Sprva so gojili zgolj listnati ohrovt, iz katerega so se kasneje razvile tudi druge vrste, kot sta brstični in glavnati ohrovt. Danes je navadni in kodrolistni ohrovt ponovno v ospredju, saj predstavlja izjemno dragocen vir hranil, še posebej v zimskih mesecih, ko primanjkuje sveže domače zelenjave.
Glavne značilnosti ohrovta
Poglavitni razlog za pridelavo ohrovta je možnost oskrbovanja s svežimi listi tudi izven vegetacijske dobe. Skupna in pomembna lastnost vseh ohrovtov, podobno kot pri večini kapusnic, je značilen in močan listni poprh ter sposobnost prenosa nizkih temperatur. Te lastnosti jim omogočajo dobro obstojnost tudi v zimskih razmerah, ko temperature padejo pod 0 °C. Nekatere sorte kodrolistnega ohrovta dobro prenašajo temperature tudi do -15 °C.
Navadni ohrovt
Navadni in kodrolistni ohrovt sta dve obliki listnatega ohrovta, ki sta pogosto prisotni tudi v pridelavi v Sloveniji. Listnati ohrovt se ponaša z zanimivo obliko lista (mehurjast - poznan v sorti 'Toskanski' ali nakodran tip) in barvo, ki je lahko svetleje ali olivno zelena, do vijoličaste barve. Za listnati ohrovt je značilno, da tvori steblo, na katerem se listi na vrhu bujno razbohotijo kot pri palmi, medtem ko spodnji, starejši listi naravno odpadajo, če jih ne porežemo. Zgodnja poletna zasaditev omogoča rastlini, da do zime doseže tudi 1,5 m in več, zato je priporočljiva opora s količkom.
Kodrolistni ohrovt (Brassica oleracea var. sabellica)
Kodrolistni ohrovt sodi med najpriljubljenejše tradicionalne zimske vrste zelenjave. Za razliko od drugih kapusnic ne tvori glavice, ampak ima liste na visokem steblu, ki lahko doseže od 0,5 do 2 metra. Sorte s temnejšimi listi so običajno bolj odporne na mraz, sušo in bolezni. Danes kraljuje na jedilnikih ljubiteljev zdrave prehrane po vsem svetu in velja za eno najmočnejših živil med listnato zelenjavo. Mnogi ga poimenujejo kar ohrovt ali kelj, vendar je zaradi obstoja brstičnega in glavnatega ohrovta potrebno biti bolj pozoren na to, katero vrsto imamo v mislih.
Pridelava ohrovta
Pravočasno vzgojena, dobra sadika je osnova za uspešno pridelavo ohrovta. Idealna sadika ima vsaj 4-6 čvrstih, kompaktnih listov in dobro preraščeno koreninsko grudo. Sadike lahko vzgojite sami ali kupite pri specializiranih pridelovalcih. Najboljše jih je vzgajati v gojitvenih ploščah z največ 160 luknjicami.
Setev in pikiranje
Najprej sejemo več semen v večjo posodo z vlažnim substratom, semena posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm. Ker ohrovt uspešno kali v temi, posodo pokrijemo, kar zagotavlja boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. V roku 7 do 10 dni od setve, ko so razviti srčasti klični listi, rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pomembno je, da ne čakamo predolgo, saj bi se hkrati s pravimi listi razvijale tudi korenine, ki bi se med pikiranjem poškodovale. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo in izberemo le dobre rastline. Če so se rastline "pretegnile", jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Pri tem se korenin rastlin ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali plastično paličico.
Sajenje na stalno mesto
Ker so ohrovti zelenjadnice, ki jih sadimo zgodaj poleti in bodo rasle dolgo v jesen ali celo zimo, nujno potrebujejo dovolj hranil. Ta zagotovimo najprej z osnovnim gnojenjem pred sajenjem, ko lahko poleg domačih organskih gnojil uporabimo tudi gnojilo Plantella Organik. S tem bomo dodali osnovna hranila za dobro začetno rast, ki jo lahko v času pozno poletne in jesenske rasti dopolnimo še z dodajanjem gnojila Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu, nato pa postopoma zmanjšamo zalivanje, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem. Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.
Kodrolistni ohrovt sadimo na najmanj 50 cm razdalje v in med vrsto, lahko tudi bolj narazen, če to zahteva posamezna sorta ali hibrid. Priporočamo, da ga najprej vzgojite v setvišču ali manjših loncih. Posamezne sadike lahko posadite v gredo po 6-8 tednih od sredine junija do sredine julija. Tla morajo biti rahlo ilovnata in vsebovati veliko humusa, hkrati pa morajo imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost. Pri tem imajo rastline najrajši sončne do polsenčne lege. Pred sajenjem oplemenitite tla z zemljo za paradižnike in zelenjavo, ki bo rastlini z dodatkom gnojila zagotovila zadostno količino hranil in hkrati zrahljala tla.
Nega in zaščita
V maju in juniju moramo biti pozorni na redno zalivanje, saj sonce hitro izsuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike. Od sredine maja do konca oktobra listnati ohrovt ščitimo z insektno mrežo, ki je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Z novembrom pa se razcveti lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, razen lačnih srn ali zajcev. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo šele sredi ali pozno poleti, zato morate predvsem takrat svoji rastlini privoščiti zadostno količino vode. V splošnem pa ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja sicer ves čas enakomerno vlažna, vendar ne pride do zastajanja vode. To pomaga tudi v boju proti bolham, ki bi lahko poškodovale ohrovt. Če zemljo okrog rastline nagrmadite, boste tako naredili jarek za vodo. Tako bo ohrovt lažje izkoristil dodano vodo in se bo še bolje razvijal. Za dobro rast je treba ohrovtu priskrbeti zadostno količino hranil, najbolje z dodatkom gnojila z visoko vsebnostjo dušika in fosforja, ki poskrbijo za krepko rast in zelo dober pridelek. Uporabite lahko tudi tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo, ki zagotavlja še boljši okus in intenzivnejši vonj.
NASVET: Bodite pozorni na to, da ohrovta v 3 letih ne posadite na isto mesto, saj bo v nasprotnem primeru izčrpal tisti predel grede in bo tako bolj dovzeten za napad bolezni.
Nabiranje in shranjevanje
Že poleti začnemo z nabiranjem pridelkov, kar je hkrati tudi redna nega rastlin. Spodnje liste pobiramo in uporabimo za prehrano, saj sicer porumenijo in odpadejo. Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor, kar pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto. Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla. Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino. V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke. Jesenski mraz izboljša okus listnatega ohrovta, saj se v njem pri nizkih temperaturah poveča vsebnost sladkorja. To je posledica upočasnjene izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, s čimer se rastlina varuje pred zamrznitvijo.
Glavnati zimski ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo do enega tedna. Svež brstični ohrovt lahko v predalu za zelenjavo v hladilniku hranimo največ dva dni, kodrolistnega pa od 3 do 5 dni. Najbolje pa je seveda, če imamo svoj vrt in ohrovt hranimo v naravni zunanji hladilnici. Liste kodrolistnega ohrovta, ki jih trgamo sproti, postanejo za v lonec uporabni šele po dlje časa trajajočih nizkih temperaturah.
Zamrzovanje ohrovta
Ohrovt lahko zamrznemo in s tem ohranimo zalogo svežih hranil za kasnejšo uporabo. Navodila so preprosta: ohrovt operemo in očistimo, nato blanširamo 1-2 minuti. Takoj ga prestavimo v ledenico, nato dobro odcedimo. Posušimo, razdelimo na porcije in shranimo v vrečke za zamrzovanje. Ne odmrzujte ga vnaprej, ampak ga uporabite neposredno v juhah, omakah ali smutijih. Zamrznjen ohrovt je idealen za kuhane jedi brez kompromisa pri kakovosti.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Ohrovt je prava vitaminsko-mineralna bombica, nizkokalorično živilo (100 g vsebuje le 58 kalorij), a z izjemno bogato vsebnostjo hranilnih snovi, zaradi česar spada med superživila. Posebej velja izpostaviti vitamine C, A in K ter kalij, magnezij, mangan in glukozinate. Kodrolistni ohrovt vsebuje veliko vlaknin, vitamina C, B6, A in K, kot tudi fosforja in kalcija.
Vsebuje kar 10-krat več vitamina C kot špinača in več kalcija kot mleko. Je odličen vir železa, saj ga vsebuje več kot govedina, ter bogat vir vitamina K in antioksidantov. Ohrovt je izjemna protivnetna hrana, ki podpira kardiovaskularni sistem. Pomaga preprečevati osteoporozo, ohranja zdrav metabolizem in pripomore k ohranjanju hrustanca in gibljivosti sklepov. Je tudi odlična hrana za jetra in razstrupljanje telesa, saj vsebuje veliko klorofila, ki pomaga odstranjevati toksine iz krvi. Poleg elektrolitov (kalija, fosforja in kalcija) vsebuje še vitamine A, C in K. Elektroliti pomagajo uravnavati naš živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo telesa, vrednost pH v krvi in krvni tlak.
Prehranske informacije kodrolistnega ohrovta (za 100g)
| Hranilo | Količina | % PDV |
|---|---|---|
| Voda | 91.2 g | |
| Vitamin A ekviv. | 681 μg | 76% |
| β-karoten | 8173 μg | 76% |
| Tiamin (vit. B1) | 0.053 mg | 4% |
| Riboflavin (vit. B2) | 0.07 mg | 5% |
| Niacin (vit. B3) | 0.5 mg | 3% |
| Vitamin B6 | 0.138 mg | 11% |
| Folati |
Priprava in uporaba ohrovta v kulinariki
Ohrovt se ponaša z izrazito zeljeno aromo in hrustljavo strukturo, kar ga dela vsestransko uporabnega v kuhinji. Za zdravljenje želodčnih in črevesnih težav se že zelo dolgo časa priporoča uživanje ohrovta, za zdravljenje oteklin in odrgnin pa obloge iz stolčenih ohrovtovih listov.
Priprava in čiščenje
Kodrolistni ohrovt je lahko kontaminiran z bakterijami, kot so E. coli, salmonela in norovirus, zato je temeljito predhodno pranje ključno, tudi če ga nameravamo kuhati. Priporočljivo je, da ohrovt operemo šele tik pred uporabo, saj se v nasprotnem primeru lahko pospeši proces kvarjenja. Liste ločimo od stebla, jih položimo v cedilo ali posodo s hladno vodo in pod tekočo vodo dobro podrgnemo. Za trdovratno umazanijo liste za nekaj minut namočimo v vodo, ki smo ji dodali kis (približno pol skodelice na liter vode), nato dobro splaknemo s čisto vodo. Za zmanjšanje grenkobe liste pred uporabo zmasiramo z nekaj kapljicami oljčnega olja in ščepcem soli.
Ohranjanje hranil
Za ohranitev kar največ hranil pri pripravi ohrovta priporočamo:
- Kratko kuhanje na pari: 5 minut je optimalno za mehčanje listov in ohranjanje antioksidantov.
- Hitro praženje v olivnem olju z malo česna: to izboljša okus in pospeši vsrkavanje hranil, ki se vežejo na maščobo.
- Blanširanje: kratko v vreli vodi, nato v ledeni kopeli - idealno za pripravo ohrovta za nadaljnjo uporabo ali zamrzovanje.
Ohrovt v solatah
Ohrovt je pogosto osnova za zdrave surove solate, še posebej v kombinaciji z limoninim prelivom, ki razbije vlaknasto strukturo listov. Za okusno solato z ohrovtom:
- Liste zmasirajte z limoninim sokom in soljo, da postanejo mehkejši in bolj prebavljivi.
- Dodajte hrustljave sestavine: jabolka, oreščke, semena, granatno jabolko ali suho sadje.
- Za bolj bogat okus vključite sir (feta, parmezan, kozji sir) ali avokado.
Recept za popolno solato z ohrovtom in limonino omako
Sestavine za solato:
- Tanko narezan kodrolistni ohrovt
- Tanko narezan brstični ohrovt
- Grobo sesekljani mandlji (predhodno popraženi)
- Nariban sir Pecorino
Sestavine za preliv:
- Limonin sok
- Gorčica
- Drobno sesekljana šalotka
- Česen
- Sol
- Poper
- Oljčno olje
Priprava preliva:1. Limonin sok, gorčico, šalotko, česen, sol in poper dobro premešajte in pustite stati, da se okusi povežejo.2. Postopoma vmešajte oljčno olje, da dobite gladek in uravnotežen preliv. Po potrebi prilagodite okus.3. V manjši ponvi segrejte žlico oljčnega olja in dodajte grobo sesekljane mandlje. Pražite jih nekaj minut, dokler ne postanejo zlato rjavi. Odcedite na papirnati brisači in rahlo posolite.
Združevanje sestavin:V večjo skledo dodajte tanko narezan ohrovt in brstični ohrovt. Prelijte ju s pripravljenim prelivom in dodajte grobo nariban sir Pecorino. Vse dobro premešajte. Tik pred serviranjem solato potresite s praženimi mandlji.
Smoothieji z ohrovtom
Kodrolistni ohrovt je nizkokalorična, a hranilno bogata sestavina, idealna za zdrave smoothieje. Priporočamo:
- Uporabite mlade liste, ki so manj grenki.
- Kombinirajte z banano, ananasom ali mangom, da zmehčate okus.
- Dodajte mandljevo mleko, kokosovo vodo ali grški jogurt za boljšo teksturo.
- Vključite chia semena, lanena semena ali proteine v prahu za večji učinek sitosti.
Pražen ohrovt kot priloga
Pražen ohrovt je aromatičen in vsestranski. Odlično se poda kot priloga k mesu na žaru (piščancu, svinjini ali govedini), ob lososu, postrvih ali drugih ribah, v riževih ali kvinojinih skledah, kot dodatek k testeninam ali kot osnova za zelenjavno ponev. Posebno dobro se ujema z jajci (npr. poširanimi ali v omleti) in z močnimi okusi, kot so dimljena paprika, česen in limona.
Priprava ohrovta z olivnim oljem in česnom
To je ena najpreprostejših, a najučinkovitejših jedi:1. Segrejte olivno olje, dodajte narezan česen in na hitro popražite.2. Dodajte oprane in narezane liste ohrovta, lahko tudi kapljico vode.3. Kuhajte pokrito nekaj minut, dokler ne oveni.4. Zaključite z limono, čilijem ali pinjolami.
Hrustljavi čipsi iz ohrovta
Ohrovtov čips je eden najbolj iskanih prigrizkov med ljubitelji zdrave prehrane. Za najboljši rezultat:1. Temeljito osušite ohrovtove liste po pranju.2. Odstranite stebla, saj ostanejo trda.3. Liste rahlo naoljite z olivnim oljem.4. Dodajte začimbe po želji: česen v prahu, čili, kvasne kosmiče, papriko.5. Pecite pri 150 °C približno 20 minut - enakomerno razporejeno in redno preverjajte hrustljavost.
Rezultat je okusen, nizkokaloričen prigrizek, ki zadovolji željo po hrustljavem.
Testeninske jedi z ohrovtom
Ohrovt doda teksturo, barvo in hranila k številnim testeninskim jedem:
- Preprosto ga lahko pražite z olivnim oljem in česnom, nato zmešate s testeninami.
- Dodajte v smetanove omake, npr. skupaj z gobami in parmezanom.
- Uporabite ga kot plast v lazanjah.
- Naredite zeleni pesto iz ohrovta z oreščki, oljem in sirom.
Juhe z ohrovtom
Da se izognete grenkobi, upoštevajte naslednje:
- Uporabite mlade liste in odstranite trde srednje žile.
- Dodajte ohrovt šele proti koncu kuhanja, da ohrani barvo in strukturo.
- Pred uporabo ga na hitro popražite z aromatičnimi sestavinami (npr. čebulo, česnom).
Zajtrk z ohrovtom
Ohrovt je odlična izbira za zajtrk:
- Kot dodatek k jajcem (npr. umešana jajca ali fritata).
- V zajtrkovalnih skledah s kvinojo, avokadom in tahinijem.
- Kot hrustljav dodatek na toastu z avokadom.
- Vključen v slan ovseni kosmič.
Vegetarijanske in veganske jedi z ohrovtom
Kodrolistni ohrovt je zvesti spremljevalec rastlinske prehrane. Vključite ga v:
- Karije s kokosovim mlekom.
- Rižote ali enolončnice.
- Tortilje z avokadom in črnim fižolom.
- Vegan quiche ali pito brez jajc.
- Solate z limonino-tahinijevim prelivom.
Recept za dušeni glavnati ohrovt
Glavnati ohrovt naberemo, odlomimo posamezne zunanje liste, ki ne tvorijo glavice, in jih operemo, prav tako ohrovtovo glavico. Iz zunanjih listov odrežemo trdi del lista in vse narežemo na manjše trakce, dimenzij 2 x 4 cm. Stroke česna olupimo in sesekljamo na drobno. V ponvi segrejemo olje, dodamo česen in ga prepražimo, da zadiši. Dodamo narezan glavnati ohrovt in ga hitro prepražimo. Posolimo, da spusti tekočino, in pokrijemo, da se duši 15 min. Dodamo začimbe po okusu - kumina, poper in rdeča paprika. Pustimo še 2 minuti in ohrovtova priloga je pripravljena.
Začimbe in kombinacije
Za maksimalen okus kombinirajte ohrovt z:
- Česnom in limoninim sokom - klasična, sveža kombinacija.
- Pekočo papriko ali čilijem.
- Dimljeno papriko.
- Muškatnim oreščkom (zlasti v kremnih omakah).
- Sojino omako ali sezamovim oljem - za azijski pridih.
Za uravnotežen obrok kombinirajte ohrovt z:
- Rastlinskimi beljakovinami: tofu, čičerika, leča, tempeh, fižol, kvinoja.
- Živalskimi proteini: jajca, ribe (losos, tuna), piščanec, puran.
- Mlečnimi izdelki: sir, jogurt, skuta.
- Oreščki in semeni kot hrustljavi dodatek.
Ohrovt kot nadomestilo za špinačo
V večini primerov lahko ohrovt zamenja špinačo, še posebej v juhah, rižotah, smutijih, omletah ali testeninskih jedeh. Ohrovt je bolj čvrst, zato ga je treba dlje kuhati ali prej zmehčati z masiranjem. Okus je bolj izrazit kot pri špinači, vendar s pravilno pripravo prav tako vsestranski. Pri uživanju surovega ohrovta v solatah bodite zmerni, saj vsebuje goitrogene, ki lahko ob prevelikih količinah vplivajo na delovanje ščitnice.
tags: #navadni #in #kodrolistni #ohrovt