V sodobnem času se regija ponaša z živahno dinamiko na področjih turizma, vinarstva in kulture. Od preobrazbe termalnih destinacij do inovativnih pristopov v vinogradništvu, od prepoznavnosti radijskih ustvarjalcev do spomina na pomembne osebnosti v vinski industriji - vse to priča o nenehnem razvoju in bogati ponudbi. Predstavljamo izbor aktualnih novic in dogodkov, ki zaznamujejo te segmente.
Terme Olimia in Olimje: Od "Atomskih toplic" do prestižnega glampinga
Nekoč, v drugi polovici prejšnjega stoletja in v drugi državi, so se razvijale pod zvenečim imenom Atomske toplice. Kasneje je ta "atomski" pridevnik izginil in nastale so Terme Olimia. Termalna voda je seveda ostala, novo ime Olimia pa prihaja iz bližnje vasi Olimje, znane po pavlinskem/minoritskem samostanu ter po bogati enogastronomiji, ki temelji na lokalnih sestavinah in vrhunskem virštajnskem vinu. Tu so restavracije Term Olimia, turistični objekt Amon in Jelenov greben, pa tudi lokalno proizvedena čokolada (Čokoladnica Olimje).
Kompleks Term Olimia v občini Podčetrtek, takoj ob državni meji Slovenije s Hrvaško (pri Zagorskih Selih), šele zdaj v polnem smislu zasluži epitet ATOMSKE. V zadnjih letih so tam na virih zdravilne vode naredili čudeže, ne le v smislu zdraviliškega turizma, temveč turizma na splošno. Aqualuna, gigantski tobogani, so adrenalinski raj za kopalce.
Za goste z globljim žepom je na voljo tudi ločen del v kategoriji petih zvezdic - glamping (od glamour camping). Kaj je pravzaprav glamping? To so šotori prvorazrednega udobja, namestitev kot v hotelu s petimi zvezdicami, s prednostjo, da je vsak šotor, obdan z zelenjem, kot majhna družinska vikend hiška, vendar tudi z nečim, česar vikend hiške običajno nimajo - z zasebnim jacuzzijem pred vhodom! Glampingi so običajno nameščeni ob morju, rekah, plažah in so postali izjemno priljubljeni tam, kjer se z njimi povezuje vrhunska wellness ponudba. Terme Olimia veljajo za ene najprestižnejših slovenskih toplic, ki v svoji ponudbi ponujajo prav vrhunske wellness-vsebine, nekateri pravijo - najboljše v Sloveniji. Glamping v Termah Olimia znotraj ograjenega prostora, imenovanega Adria Village, je naselje z 20 luksuznimi šotori, objekt pa je vreden okoli milijon evrov.
Olimje: Zgodovinska vas in znamenitosti
Vredno je obiskati Terme Olimia in vas Olimje tako poleti kot tudi v obdobju, ko telo ne hrepeni po temperaturni osvežitvi v bazenu. Olimje, ki naj bi nastalo leta 1015, torej pred tisočletjem, je sprva pripadalo grofom von Pellestein. Skozi zgodovino je spremenilo več lastnikov. Okoli leta 1550 in nato leta 1658 je dvorec kupil zagrebški baron Ivan Zakmardy, ki ga je začel preurejati v samostan. Z darovnico ga je leta 1663 predal pavlinskim redovnikom, ki so se tja vselili po prihodu iz Lepoglave. Pavlini so od leta 1665 do 1675 stavbo popolnoma preoblikovali v samostan in ji dodali lepo baročno cerkev. Najzanimivejši del cerkve je njen oltar, posvečen Mariji Svetega Vnebovzetja. To je eden najlepših baročnih oltarjev v Evropi. Leta 1740 je cerkev ob dvorcu Olimje dobila nove pomembne značilnosti. Redovnik Ivan Ranger je poslikal celotno prezbiterij, tj. prostor okoli oltarja. Pavlini so znotraj dvorca odprli lekarno, ki velja za eno najstarejših v Evropi.
Leta 1805 je dvorec kupila plemiška družina Attems. Po drugi svetovni vojni je skrb za dvorec prevzela država. Leta 1974 je bil dvorec močno poškodovan v močnem potresu, vendar je bil hitro obnovljen. Leta 1990 so objekt dobili manjši bratje reda sv. Frančiška - minoriti. Ti so sredi avgusta 1999 ponovno oživili samostan. Danes je dvorec Olimje močna turistična atrakcija, tako zaradi svojega videza in zgodovine kot tudi zaradi svoje zeliščne lekarne, v kateri se lahko kupijo zdravila oziroma zdravilni pripravki iz raznega zdravilnega rastlinja, ki se goji okoli dvorca. Mimogrede, zgodba pravi, da je za širšo priljubljenost dvorca-samostana, ki je na seznamu zaščitene kulturne dediščine Slovenije, precej zaslužen tudi hrvaški zdravnik dr. J. A.
Občina Podčetrtek je vse sile usmerila v to, da celotno svoje ozemlje preoblikuje v privlačno turistično destinacijo. Pred nekaj leti so Terme Olimia iz Podčetrtka postale tudi lastnik turistično-rekreacijskega objekta v Tuheljskih Toplicah, zdaj pod imenom Terme Tuhelj. Terme Tuhelj na Hrvaškem in Terme Olimia v Sloveniji do konca tega in v letu 2018 energično nadaljujejo z investicijami v ponudbo. Po nedavnem odprtju Glamping Olimia Adria Village je v Termah Olimia v načrtu temeljna obnova bazenskega kompleksa Termalija, dela bodo potekala v dveh fazah in jih je načrtovano zaključiti ob koncu leta 2018. Prva faza naj bi bila realizirana do decembra 2017.
V Termah Tuhelj je po 12 letih Vodeni planet dobil adrenalinske okrepitve - zunanji tobogan dolžine 120 metrov in višine 12,5 metra ter notranji tobogan, dolžine 55 metrov in višine pet metrov. V sklopu Vodenega planeta je urejeno igrišče za odbojko na mivki, v sklopu zunanje terase Element bara pa je postavljen poligon za igro otrok.
Terme Olimia in Terme Tuhelj v tem letu beležijo pozitivne turistične rezultate. Terme Olimia je v šestih mesecih tega leta obiskalo 61.846 komercialnih kopalcev, v istem obdobju pa je bilo realiziranih 138.484 nočitev, kar je en odstotek več kot v enakem obdobju lani. V Termah Tuhelj je v šestih mesecih tega leta zabeleženih 64.808 komercialnih kopalcev ter 54.380 nočitev, kar glede nočitev pomeni 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Hkrati je bilo realiziranih 3,3 milijona kun prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot v šestih mesecih 2016. Vrhunec poletnih dogodkov v Termah Tuhelj je Tuheljska noč, ki letos praznuje 35. rojstni dan, v njeno čast pa se pripravljajo tudi posebne vsebine. Za najboljšo fešto je rezervirana zadnja sobota v juliju.
Vina Belje: Priznanja in izzivi v Baranji
Veliko zaskrbljenosti za posestvo Belje v sestavi Agrokora so povzročili nedavni pretresi, povezani z omenjeno skupino, ki je zapadla v znatne finančne težave. Belje je pred relativno kratkim časom obnovilo vinograde, zgradilo novo, moderno in veliko klet za proizvodnjo Bakhovega nektarja, objektu stare kleti v Kneževih Vinogradih, kjer so sodi za zorenje vina in prostorna degustacijska soba, pa je dodalo tudi zelo pomembno turistično dimenzijo. Resnično bi bila velika škoda, če bi stvari zdaj krenile resneje navzdol.
Tri beljske gracije - glavna enologinja Suzana Zovko, njena kolegica Marijana Nedoklan in direktorica marketinga in turizma Ljiljana Vajda Mlinaček - poročajo, da se vihar v Belju umirja in da se stvari glede Agrokora vračajo v normalo, zato so optimistične glede prihodnosti. Obstaja pa nekaj drugega, kar bi lahko tudi v Baranji povzročilo težave, in sicer - pomanjkanje delovne sile. Tako kot drugod po Hrvaški se tudi tukaj sliši, da je težko najti delovno silo za vinograd in za klet, po eni strani osebe, ki sploh želijo delati, po drugi strani pa posebej strokovno usposobljene delavce. Iz Hrvaške gospodarske zbornice sporočajo, da je trenutno na Hrvaškem nezaposlenih 171.044 oseb (v turizmu npr. manjka 2700 delavcev!).
Suzana, Marijana in Ljiljana so medijem pred nekaj dnevi predstavile novo trgatev (2016) graševine (Graševina kvalitetna 2016 Vina Belje je letos osvojila srebrno medaljo na ocenjevanju Decanter World Wide Award!) ter roséja, pa tudi Graševino 2015 Goldberg in Cabernet sauvignon 2014 - in v sezoni, ki je vinogradniki ne pomnijo kot dobro, je Vina Belje s skrbno selekcijo grozdja s posameznih pozicij uspelo dobiti zelo dober rdeči vinak, vendar v povsem majhni količini (5500 litrov) za tako velikega proizvajalca. Zadnje vino na degustaciji tega dne je bila Frankovka 2012. Zelo lepa kapljica, poleg graševine kot bele perjanice bi zagotovo prav frankovko - ta vzorec iz leta 2012 to še kako kaže - med rdečimi vini iz tega dela lepe naše morali potiskati kot perjanico hiše in ozemlja.
Vinska cesta Belje in Kopački rit
Zgodba o beljskih vinih se začne v lastnih vinogradih na Banovem brdu, skozi katerega se vije ena najlepših vinskih cest na Hrvaškem, dolga skoraj osem kilometrov. Razgledna točka na Banovem brdu je obkrožena s tisočerimi trtami vinske trte in je pravi kraj za počitek in uživanje v pogledu na zeleno morje vinogradov ter, spodaj, na baranjsko ravnico, pravi Ljiljana Vajda Mlinaček, in dodaja: "Vinska cesta se začne v turističnem sprejemnem centru."
Najmanj štiri točke so obvezne za obisk:
- Prva je seveda stara klet Vina Belje, vkopana v hrib v središču Kneževih Vinogradov, objekt, ki se prvič omenja že davnega leta 1526. Ta fantastična zgradba za svojimi težkimi vrati skriva tri etaže dolgih hodnikov, napolnjenih s sodi iz najboljšega slavonskega hrasta. To je največja in najimpozantnejša vinska klet v Baranji, pa tudi v celotni regiji. V degustacijski sobi stare kleti je mogoče obedovati in pokušati, tudi s strokovnim vodstvom, beljska vina, poleg tega pa obstaja možnost nakupa vin in različnih lokalnih delikates, kot so klobase, slanina, kulen in sir, za domov.
- Druga točka, ki jo mora videti vinoljubec, je nov proizvodni obrat, najmodernejša vinska klet ne samo v Baranji, ampak tudi širše, prav tako ob trtah, vendar zunaj samega kraja Kneževi Vinogradi.
- Tretja točka pa je Villa, prav tako obdana z vinsko trto, predvidena za ekskluzivnejše eno-gastro programe.
- Četrti cilj pa je zagotovo edinstveno okolje naravnega parka Kopački rit, bogatega z živalmi, še posebej pticami. Med potepanjem po Baranji naletimo tudi na nekaj lepih dvorcev.
Investicije v vinarstvu Plešivice
Na Plešivici, v vasi Donji Pavlovčani, še ena družina, ki s vinom pronosi dober glas Plešivice, gradi! Gre za družino Šember, ki se loteva širitve kletnih kapacitet. Zdenka Šembera in njegovega očeta Stjepana so ujeli na mestu, kjer naj bi zrasla nova zgradba. Šemberjevi so s projektom za novo klet zaprosili za sredstva iz evropskih skladov in dobili zeleno luč. Nov kletni objekt bo na površini 20 m x 8 m in na dveh etažah. Glede na to, da tudi Šemberjevi, tako kot Korakovi, proizvajajo več različnih tipov vin - mirna bela in rdeča ter jantarna, in peneča vina (bela in rožnata), in glede na to, da del njihovih vin zahteva daljše zorenje in staranje, je bil nov prostor nujen.
Radijski oskar za Ljudevita Grgurića Grgo
Urednik na Hrvaškem radiu Ljudevit Grgurić Grga je junija v New Yorku prejel Bronasti mikrofon, nagrado, ki velja za svojevrstnega radijskega oskarja. Odlikovanje je prejel za oddajo Svet ne bi obstajal brez čudes, v kateri je bil intervjuvan ugledni filmski producent in oskarjevec Branko Lustig. Lustig je govoril o grozotah, ki jih je kot otrok preživel v nacističnih taboriščih smrti. Nagrada Bronasti mikrofon se podeljuje na podlagi presoje strokovne ocenjevalne žirije, v kateri je skoraj 150 vrhunskih radijskih profesionalcev najuglednejših radijskih postaj in radijskih servisov iz celega sveta.
Pred nekaj dnevi je v radijskem studiu HRT-ja Zvonimir Bajsić potekala slovesnost ob podelitvi omenjene nagrade. Ideja Ljudevita Grgurića Grge je bila, da bi svojega radijskega oskarja podaril Branku Lustigu, da bi kipček našel mesto med pravimi oskarji v Lustigovi zbirki trofej. Grga - sicer vsestranski mojster, ki se je kot voditelj večkrat izkazal na velebnih eno-gastro dogodkih Atelje okusov v organizaciji revije Svet v čaši - je namreč menil, da je prav Lustig s svojim prikazom dogajanja v taboriščih najbolj zaslužen, da ima na eni od svojih polic tudi ta Bronasti mikrofon, vendar je Lustig vztrajal pri stališču, da si je odlikovanje v celoti zaslužil Grga, ker je s svojim briljantnim vodenjem intervjuja izvlekel vse, kar je relevantno za vtisno zgodbo. Grgurić je vztrajal, da Lustig prevzame kipček, skoraj je na odru prišlo do prepira okoli kipca, nato pa ga je Lustig prevzel od Grge, da bi ga - zdaj kot lastnik - vrnil Grgi!
In Memoriam: Stanko Čurin in Domenico Clerico
Spomin na Stanka Čurina
Univerzitetni profesor pravi: "Življenje je vlak, in ne veš, ne kdaj boš vanj vstopil, ne kdaj boš izstopil." Postaja podzemne železnice: Trsje-Kog. Ob vhodu v podzemno množica ljudi. Zastave, pihalni orkester, slovesen izprat. In narava je vedela, da se v tistih trenutkih dogaja nekaj pomembnega. Nebo se je na horizontu iz azurnega nenadoma pocrnelo, od zgoraj se je zaslišal hrup, podoben tistemu, ki ga ustvarja vlak v vožnji. Nad Trsjem-Kog se je postopoma posivelo, in nenadoma, nenavadno - glavnina oblakov se je premikala v eno smer, en manjši, ločen, nekoliko temnejši oblak pa je počasi zaplaval na drugo stran! Hrup je prenehal, potnik iz podzemne je odplaval… In začel se je ploh, ki se je spremenil v močno točo. Z neba so poslani dež, ki izpira, in ledene kroglice kot opozorilo… V hipu se je nebo ponovno pomodrelo, sonce je zasijalo. Poznal sem ga dolgo, vedno mi je bila čast družiti se z njim… Najprej sem pri njem, ko mi je tistega davnega leta v svoji kleti odprl stekleničko predikatnega šipona, spoznal, kaj lahko da sorta moslavec, šipon, furmint… In spet, kako lepo je na postaji Trsje v Kogu rekel univerzitetni profesor: "Stanko, odšel si za vedno, a si tudi - ostal z nami za vedno!"
Poslovil se je Domenico Clerico, mojster Barola
Odšel je Domenico Clerico, vinogradnik in vinar, mojster Barola, Barolo Boy, eden najpomembnejših protagonistov ne samo piemontske, ampak tudi italijanske in mednarodne vinske scene. Leta 1976 je prevzel vodenje nad manjšo družinsko vinarijo in iz nje ustvaril spoštovanja vreden obrat s proizvodnjo okoli 100.000 steklenic in z izdelki, prisotnimi na 40 različnih trgih po svetu. Spominjamo se ga po izjavi, da je za pridelavo dobrega vina nujen inteligenten in delaven kmet (un contadino intelligente) in ne veliko filozofije in čarovnije, ter po grobih rokah kmetovalca, po živahnih očeh in toplem nasmehu. In vedno pripravljenega za nazdravljanje in šalo. Dokler ga ni načela bolezen… Dolgo se ni predal, zdaj pa je, žal, podlegel. Zadnje srečanje z njim je bilo na veronskem Vinitalyju 2017. Takrat je ponudil enega mojih najljubših njegovih barolov, in tudi barolov nasploh - Barolo Per Cristina. Najboljše, kar je lahko bilo za tisto, česar takrat seveda nisem vedel, da prihaja, a kar se je po njegovem videzu dalo slutiti - za zadnje slovo… RIP.
Srečanje direktorjev vinskih festivalov
Srečanje dveh direktorjev dveh najpomembnejših vinskih festivalov v regiji - Radeta Stojanoviča s Slovenskega festivala vina v Ljubljani in Ivana Dropuljića z Zagreb Vino.coma. Oba z novostmi: Dropuljić, ki je, s ob...