Rok uporabe živil: Razumevanje oznak in odgovorno ravnanje z odpadno hrano

Statistični podatki kažejo, da največ odpadne hrane v Sloveniji pridelamo gospodinjstva. Lani smo tako denimo kar 47 % od dobrih 150 tisoč ton vse hrane, ki je pristala v smeteh, zavrgli v domačih kuhinjah. To je sicer 12 % manj kot leto poprej, a glede na to, da vse več ljudi živi pod pragom revščine, še vedno mnogo preveč.

Sicer se vse bolj zavedamo pomena premišljenega ravnanja s hrano in smo začeli v vsakodnevno rutino uvajati prakse, s katerimi nam uspeva, da manj živil pristane v smeteh. A določene navade je nekoliko težje spremeniti oziroma prilagoditi v korist trajnostnega razvoja družbe. Tako denimo pogosto še vedno nakupujemo na zalogo, namesto da bi pregledali, česa nam dejansko zmanjkuje in si pripravili nakupovalni seznam. Poleg tega se po nakupih še vedno pogosto odpravimo lačni in ker so lačne tudi oči, domov prinesemo preveč hrane. S tem sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi teh živil postavili na polico in jih z naslednjimi nakupi potisnili v ozadje, kjer ostanejo osamljena in pozabljena.

Pomembnost razumevanja oznak "Uporabno do" in "Uporabno najmanj do"

Tudi, če poteče rok, izdelek še ni nujno za v smeti. Prav zato je smiselno, da redno pregledujemo in čistimo hladilnik ter kuhinjske police, na katerih imamo shranjeno hrano. A pozor, to ne pomeni, da je treba zavreči vse, kar je nekaj tednov ali le nekaj dni starejše od napisanega datuma na embalaži. Treba je namreč ločiti med oznakama 'Uporabno do', ki pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma, in 'Uporabno najmanj do', s katero se označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. To pomeni, da so živilski izdelki s tako oznako tudi po datumu, navedenem na oznaki, še vedno lahko varni za uporabo, če so bili pravilno hranjeni in so senzorično neoporečni, le da jim začneta upadati svežina ter kakovost.

Ker je na domala vseh pakiranih živilih, ki jih kupimo v trgovini, na embalaži naveden rok trajanja, oziroma rok uporabnosti, so se pri HOFERju v želji po zmanjšanju odpadne hrane odločili ozaveščati o pomenu teh oznak. Poleg nasvetov o skrbnem ravnanju s hrano na svoji spletni strani so izbrane izdelke lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti Uporabno najmanj do opremili z logotipom Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje. Na ta način opominjajo, da ti izdelki pogosto niso za v smeti, če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus. Kupce na ta način želijo spodbuditi, da izdelke s to oznako preverijo, preden jih zavržejo.

logotip HOFER

Odgovorno ravnanje s hrano - skupna odgovornost

Za odgovorno ravnanje s hrano smo zadolženi vsi. HOFER z optimiziranim sistemom naročanja in dovršenim logističnim sistemom skrbi za čim manj odpadne hrane v svojih trgovinah.

HOFER trgovina z optimiziranim sistemom skladiščenja

HOFER je edini večji trgovec v Sloveniji, ki hrano donira iz vseh svojih 92 trgovin. Po Sloveniji, od 2023, pa poleg sadja, zelenjave ter kruha in pekovskih izdelkov donirajo tudi hlajene in zamrznjene izdelke ter jajca. Pri tem je v izjemno pomoč več kot 600 prostovoljcev iz okoli 30 socialnih organizacij, ki sodelujejo pri zbiranju in razdeljevanju teh izdelkov. V zahvalo za njihova nesebična prizadevanja HOFER letos sodelujočim socialnim organizacijam ob svetovnem dnevu hrane podarja donacijo v višini 18.400 EUR za kritje stroškov transporta.

V Sloveniji se od leta 2014 lahko prodajajo tudi živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti. Rok uporabnosti določi proizvajalec, tisti, ki živilo pakira ali prodajalec. In za proizvajalce hrane so roki trajanja pogosto zaščita znamke in ne preprečevanje varnostnih tveganj. Prav zato so pomembne iniciative, za kakršno se je odločil HOFER, ki kupce z logotipom Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje. na izdelkih HOFERjevih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti Uporabno najmanj do opominja na to, da ti izdelki kljub preteku datuma na embalaži niso za v smeti, če so zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj in okus.

Kako dolgo so dejansko uporabni mlečni izdelki, meso in konzervirana hrana?

Ob tem je pomembno, da pomen zapisa o uporabnosti prenesemo v prakso tudi v domači kuhinji. V prvi vrsti je pomembno pravilno shranjevanje in osnovno poznavanje živil, izjemnega pomena pa je seveda tudi razumevanje samega datuma na embalaži. V nadaljevanju najdete podatke, koliko časa po poteku navedenega roka načeloma lahko še uporabite živila, seveda pa jih pred uporabo obvezno preverite. V primeru dvoma jih vseeno raje zavrzite.

Hitro pokvarljiva živila

Najbolj rizična so vsekakor živila, za katera je splošno znano, da so hitro pokvarljiva. Gre predvsem za sveže izdelke, kot so mleko, skuta, jajca, jogurt, sir ali majoneza ter meso in mesni izdelki.

  • Mleko naj bi bilo užitno še teden dni po roku uporabe, če je embalaža zaprta in ga hranimo pri ustrezni temperaturi.
  • Do dveh tednov po pretečenem roku bo užitna tudi skuta.
  • Jogurt lahko mirno pojeste tudi teden dni po tem, ko mu je že potekel rok uporabe, če ga boste le hranili v hladilniku.
  • Posebno pozornost je treba nameniti mesnim izdelkom:
    • Perutnina v hladilniku zdrži do pet dni.
    • Meso v kosih lahko prav tako hranite na hladnem od pet do šest dni.
    • Izdelke iz mletega mesa do dva dni.
    • Divjačino do dveh tednov.
    • Pri ribah in morskih sadežih pazite, da jih ne zadržujete v hladilniku več kot tri dni.
  • Meso v zamrzovalniku bo zdržalo od šest mesecev do enega leta.
  • Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov.
  • Neodprta majoneza lahko v hladilniku zdrži še mesec dni po pretečenem roku, pa bo še vedno užitna.
različni mlečni izdelki in jajca v hladilniku

Živila z daljšim rokom uporabe

Na splošno so konzervirana hrana, riž in testenine za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku.

Žitarice in kosmiči za zajtrk imajo največkrat napis na embalaži, da jih je najbolje uporabiti do določenega datuma. A lahko jih jeste tudi, ko se jim rok izteče, če imajo enak vonj in okus.

Jabolka, če jih hranite v hladilniku v perforirani plastični vrečki, bodo sveža vsaj tri tedne.

Suhe salame in klobase, ki jim je poteke rok, so lahko uporabne še nekaj tednov. Izogibajte se tistih z zeleno plesnijo; če se na njih naredi bela plesen, niso škodljive, le obrišite jo, salame olupite in jejte. Če bo salama ali suha klobasa pokvarjena, bo imela neprijeten vonj in okus.

Konzervirana hrana, riž in testenine so za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku.

Shranjevanje odprtih živil

Pomembno je poudariti, da datum, natisnjen na embalaži, pomeni priporočen rok uporabe, do tega datuma se živila smejo prodajati. Veliko pa je odvisno od nas samih, ali hrano pravilno shranjujemo. Ta se lahko pokvari tudi, če ji še ni potekel rok, v primeru, da jo hranimo pri napačni temperaturi.

  • Pasiran paradižnik: po odprtju shranjujte v hladilniku, uporaben približno tri dni.
  • Kečap: v hladilniku lahko hranite še šest mesecev po odprtju.
  • Odprto mleko: zdrži do sedem dni v hladilniku, če je embalaža dobro zaprta.
  • Arašidi v vrečki: po odprtju v omari hranite do 30 dni, saj se lahko razvijejo glivice Aspergillus flavus, ki proizvajajo nevarne strupe.
  • Suhe začimbe: rok trajanja po odprtju je eno leto. Po tem sicer ne bo nobene škode za zdravje, če jih bomo uporabili, a bodo začimbe izgubile vonj in okus.
  • Riž: rjavi v odprti embalaži hranite od tri do šest mesecev, beli dlje.
  • Moka: porabiti v roku šestih mesecev, sicer se lahko zaredijo molji.
  • Rastlinska olja: odprta naj bi zdržala kakšno leto, hranite na hladnem.
različna odprta živila shranjena v hladilniku in omari

Kaj vse lahko povzroči pokvarjena hrana?

Preden določeno živilo, za katerega niste prepričani, ali je še vedno užitno, daste v usta, ga najprej povohajte, preverite barvo ali prisotnost morebitne plesni. Če je ta plemenita, je v redu, sicer pa so plesni zdravju škodljive.

Največkrat se pojavijo na žitih, sadju, zelenjavi in oreščkih, lahko pa tudi na sadnih sokovih. Ker za svoj obstoj potrebujejo kisik, se vedno pojavijo na površini hrane. Ob razmnoževanju tvorijo strupene toksine. Najpomembnejši mikotoksini so aflatoksini, ki so strupeni za jetra, ohratoksin A, ki je škodljiv za ledvice, fumonizin, ki je strupen za živčevje in pljuča ter patulin, ki slabi imunsko odpornost organizma. Večina mitoksinov je tudi potencialno nevarnih za razvoj rakavega obolenja.

Slabost, bruhanje, drisko in ostale prebavne motnje prav tako lahko povzroči pokvarjena hrana, ki vsebuje škodljive bakterije.

Rastlinska smetana: sestava, uporaba in rok trajanja

Danes živilska industrija ni popolna brez uporabe rastlinskih proizvodov. To še posebej velja za smetano. Kupci so razdeljeni v dva tabora: nekateri jih kategorično nočejo dodati hrani, drugi menijo, da so odličen nadomestek mlečne maščobe. Kot vsak živilski izdelek ima rastlinska smetana svoje prednosti in slabosti.

Rastlinska smetana je fino mlet prah, pridobljen z mešanjem več komponent brez uporabe naravnega mleka. Narejeni so iz rastlinskih maščob, ki pa so lahko povsem drugačnega izvora. Posebno mesto v formulaciji suhega prahu zavzema voda, v kateri je razredčena oljna osnova. Preostale sestavine določata namen končnega izdelka in sam proizvajalec. To lahko vključuje naravne mlečne beljakovine, različne umetne arome, ki dajejo mešanici mlečni okus in vonj.

Smetana na rastlinski osnovi se proizvaja v kategoriji drugega razreda. Praški se uporabljajo za pripravo instant pijač, kot so kava, kakav, čokolada, koktajli. Najdete jih lahko tudi v receptih za instant hrano, kot so juhe in juhe. Njihova značilnost je trajanje skladiščenja. Minus samo v nenaravni sestavi.

Druga kategorija smetane se pogosto uporablja v kuhinji, predvsem pri pripravi slaščic in raznih sladic. Rastlinska smetana je lahko prava rešilna bilka za vegane in ljudi z laktozno intoleranco. Krema je nepogrešljiva sestavina v receptih za torte in piškote. Danes proizvajalec strankam ponuja ločeno kategorijo izdelkov za stepanje zelišč. Ti izdelki so zasnovani posebej za ta namen. Pogosto komercialno dostopna formula vsebuje naravno sladilo ali nadomestek sladkorja.

Glavne sestavine suhe kreme so kokosovo olje, palmovo olje, olje palmovih jedrc. Narejeni so iz rastlinskih maščob, razredčenih z vodo. Obvezen element je aroma mleka, ki daje suhi mešanici večjo naravnost in naravnost. Veliko število stabilizatorjev, regulatorjev kislosti, emulgatorjev in barvil ni koristno za telo. Zato zdravniki priporočajo, da jih, če je mogoče, zavrnejo ali uporabljajo zelo redko. Na žalost rastlinski izdelek ne vsebuje uporabnih elementov, poleg tega popolnoma nima beljakovin. Zato je bolj primeren za dietno prehrano. Kupci kot glavne prednosti takega praška navajajo nizko ceno in dolg rok uporabnosti. Pomembna značilnost je bila odsotnost maščob, holesterola, ki jih je v naravni mlečni formuli tako veliko.

Kemična sestava rastlinskega proizvoda se odlično pokaže v kuhinji. V zadnjem času se smetana iz rastlinskih maščob uporablja v pekarnah in slaščičarnah. Na trgu je veliko vrst nadomestkov za mlečno smetano. K njihovi izbiri je treba pristopiti s posebno pozornostjo. Poleg tega se je krema odlično izkazala v domači sladki kremi.

Če želite narediti kremo, 4 velike žlice praška zmešajte z 2 kozarcema vode. Sem se doda tudi en rumenjak in moka. Nastalo mešanico stepemo z metlico, mešalnikom, mešalnikom. Preden okrasite sladko pecivo, je potrebno kremo ohladiti. Zamrznete lahko samo izdelek z vsebnostjo maščobe najmanj 40%. Ostale vrste ne bodo dovolj zmrznile in ostale v enaki konsistenci. Stepeno smetano lahko shranite tudi v zamrzovalniku. Ne pozabite, da bo odmrznjen izdelek slabši okus kot svež. Zato se je vredno zateči k tej metodi le, če jim poteče rok uporabnosti.

Na splošno so kreme na rastlinski osnovi primerne za uživanje. A to velja izključno za njihov dodatek k slaščicam. Ker sestava pudra pušča veliko želenega, je njegova redna uporaba vprašljiva. Če sledite strogi dieti ali imate intoleranco za živalske beljakovine in ne morete brez kave s smetano, potem kupite samo visokokakovosten izdelek, idealno brez sladkorja ali drugih dodatkov. Strokovnjaki pravijo, da mora biti vse zmerno, tudi zeliščni izdelki.

različne vrste rastlinske smetane in sestavine za pripravo

Mnogi ne vedo, kakšna je razlika med sladko smetano in smetano za stepanje. Ene so v hladilniku, ene niso, potem je tukaj še kokosova smetana, kisla, rastlinska, za kuhanje ... Večina med nami je vsaj enkrat domov prinesla napačno smetano in potem v paniki ugotovila, da se je ne da stepati ali da se med kuhanjem sesiri.

  • Sladka smetana je splošni izraz za smetano, ki ni kisla in vsebuje vsaj 30 % mlečne maščobe. Torej: vsaka smetana za stepanje je sladka smetana, ni pa vsaka sladka smetana nujno dobra za stepanje.
  • Smetana za kuhanje je sestrična sladke smetane, a z manj maščobe (običajno okoli 20 %) in pogosto z dodatki, ki ji podaljšajo obstojnost. Je bolj tekoča, ne moremo je stepati, je pa odlična za kremaste omake, testenine, rižote in hitre večerje, kjer želimo kremoznost, ne pa sladkosti.
  • Kisla smetana je pridobljena s fermentacijo, ima značilen kiselkast okus in manj maščobe. Uporabna je v hladnih omakah, prelivih in pri peki, kjer dodamo kislost.
  • Rastlinska smetana je smetana, ki ni iz mleka, ampak iz soje, ovsa, riža, kokosa … Imajo različne okuse in teksture, pogosto pa manj maščobe. Nekatere je možno stepati, druge so primerne le za kuhanje. Takšna smetana je super rešitev za vegane ali tiste z intoleranco na laktozo. Obstaja nekaj vrst smetan, ki jih najdemo na običajnih policah, izven hladilnika.

tags: #rastlinska #smetana #rok #uporabe