Prehrana med dojenjem je pomemben vidik skrbi za zdravje matere in otroka. Čeprav naj bi doječe matere lahko jedle skoraj vse, obstajajo določena živila, ki lahko povzročijo težave pri dojenčku. Ena izmed takšnih sestavin, ki lahko vzbudi vprašanja, je rdeča mleta paprika. Ta članek bo podrobno raziskal, kako lahko različna živila, vključno z rdečo papriko, vplivajo na dojenčka, in ponudil celovit pregled prehranskih priporočil za doječe matere.
Razvoj okusa pri dojenčku in vpliv prehrane matere
Dojenčkov svet okusov se začne že v maternici, proces pa se nadaljuje v prvih letih življenja. Plod namreč pred rojstvom pogoltne del plodovnice. Skozi materino mleko dojenček spoznava različne arome, ki odražajo prehrano mamice. Bolj kot je prehrana matere raznolika, lažje bo otrok kasneje sprejemal nove jedi. Izogibanje živilom brez utemeljenega razloga lahko omeji pestrost okusov in ni priporočljivo.
Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno; o odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo. Če opazi, da določena hrana pri otroku povzroča nelagodje, naj jo uživa v manjših količinah, ne pa popolnoma opusti, saj lahko to osiromaši prehrano in vpliva na kakovost mleka. Mnenja stroke so dokaj deljena: NIJZ poudarja, da je potrebno počasi uvajati svežo zelenjavo in sadje, medtem ko svetovna organizacija za dojenje meni, da prehrana matere ne more vplivati na prebavne motnje ali kolike dojenčka.
Potencialno problematična živila med dojenjem
Nekateri dojenčki so občutljivi in ne morejo prenašati določenih živil, kar se lahko odraža v napenjanju, bolečinah v trebuhu ali izpuščajih. Včasih smo matere za blažitev kolik kuhale domač janežev čaj.
Živila, ki napenjajo
Med živila, ki lahko povzročijo napenjanje, spadajo nekatere kapusnice (kislo zelje, rdeče in belo zelje), čebula, česen, por, šparglji, črni koren in stročnice. Včasih so lahko problematični tudi polnozrnati izdelki. Brokoli, cvetača in koleraba so blažji in manj pogosto vodijo v napihnjenost otroka. Tudi kisla repa in druge kisle jedi niso priporočljivi. Beluši, rabarbara, česen in intenzivna zelišča ali arome lahko spremenijo okus materinega mleka, kar lahko privede do tega, da nekateri dojenčki mleko zavrnejo.
Kuhanje vnaprej ob koncu tedna se je za posebej dobro rešitev izkazalo za mlade družine, ko se partner kmalu po porodu vrne v službo. Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo. S temi živili lahko vedno hitro pripravite nekaj zdravega!
Živila, ki vsebujejo kislino
Živila, ki vsebujejo kislino, kot so agrumi (tudi sok), ananas, kivi, jagode, paradižnik in kis, prav tako lahko povzročijo reakcije. Banana, hruška, sladka jabolka, breskve, marelice, mango, grozdje in kompot se na splošno bolje prenašajo. Če vaš otrok reagira z izpuščajem ali vneto ritko, počakajte, da se izpuščaj pozdravi, in znova poskusite čez nekaj časa. Pogosto taka nestrpnost izgine med dojenjem. Če ne izgine, je bolje opustiti alergeno sadje ali sok. Solato je najbolje pripraviti s stisnjeno limono, zalito z vodo, če je že potrebno kisati.
Ostra živila in začimbe
Ostra živila, kot so začimbe (čili, ingver, poper, curry, gorčica, paprika), lahko dražijo kožo vašega otroka. Izkušnja ene od mamic kaže, da je začimba curry, zaužita preko rižote, povzročala izpuščaje pri dojenčici. Če sumite na nestrpnost na hrano (napihnjenost, bolečine v trebuhu), morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazovati otroka.
Rdeča mleta paprika: poseben ozkrožni pogled
Rdeča mleta paprika, ki je pogosto uporabljena začimba v številnih kuhinjah, lahko v nekaterih primerih povzroči preobčutljivost pri dojenčku. Kot "ostra začimba" lahko draži otrokovo občutljivo prebavo ali kožo. Vendar pa je pomembno poudariti, da to ne pomeni, da jo je treba popolnoma izločiti. Če mamica opazi, da njena uporaba paprike povzroča nelagodje pri dojenčku, je priporočljivo zmanjšati njeno količino ali jo začasno izpustiti iz prehrane. Pomembno je slediti reakcijam otroka in se po potrebi posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom. Vendar pa je treba poudariti, da so izkušnje mam pogosto zelo individualne, in mnoge ženske lahko uživajo rdečo papriko brez kakršnih koli težav pri svojih dojenčkih. Ključno je opazovanje in postopno uvajanje ali prilagajanje prehrane. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike.
Živila, ki jih je priporočljivo izogibati med nosečnostjo in dojenjem
V času nosečnosti in dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana naslednja živila:
- Školjke, morski sadeži in velike ribe z vrha prehranske verige.
- Jetra in jetrne paštete (lahko vsebujejo težke kovine in preveliko količino vitamina A).
- Surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora (tatarski biftek, suši, surova jajca, nepasterizirano mleko, siri s plesnijo, tiramisu, suhe mesnine) zaradi morebitne vsebnosti bakterij, virusov in parazitov (npr. salmonela, toksoplazmoza).
- Vnaprej pripravljena surova zelenjava in sadje, solatni bari, smutiji ter predpakirano jagodičevje.
- Hitro pokvarljive predpripravljene jedi, ki zahtevajo hlajenje.
Pri gobah in rastlinah iz narave je potrebna posebna previdnost, saj lahko pride do zamenjave s strupenimi vrstami. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj.
Nekatere matere so tudi dedno nagnjene k intoleranci na določena živila. Primer je mati, ki je bila alergična na žveplo in je to prenesla na hčerko, kar je povzročilo hudo reakcijo na vino. Prav tako je opazila reakcije na kokakolo, paradižnik in papriko, predvsem pa na barvila, emulgatorje in konzervanse v vrečkah začimb in juh. Zato je pomembno, da ste pozorne predvsem na to, kaj ne ustreza vam, vašim staršem in vaši genetiki (npr. v nekaterih družinah je intoleranca na gobe, morsko hrano, ribe, školjke).
Živila, ki lahko vplivajo na okus mleka ali prenos poživil
Nekatera živila in snovi lahko vplivajo na okus materinega mleka ali pa prenesejo poživilne učinke na dojenčka:
- Kava in pravi čaj (omejeno uživanje).
- Alkohol (popolna prepoved v času izključnega dojenja).
- Nikotin (zmanjšuje tvorbo mleka).
- Zelo slana, mastna ali izrazito začinjena hrana.
- Sladke pijače, energijski napitki in podobni izdelki.
Če mama izloči določeno živilo, mora poskrbeti za ustrezno hranilno zamenjavo. Na primer, če ne uživa rib, naj omega-3 maščobne kisline pridobi iz oreščkov, semen ali rastlinskih olj.
Kakšne pijače piti med dojenjem
Med dojenjem je ključnega pomena, da čez dan zaužijete dovolj tekočine, saj to bistveno vpliva na tvorbo mleka. Priporočljivo je, da po vsakem dojenju spijete velik kozarec pijače. Materino mleko se v prvih mesecih otrokovega življenja prilagaja in zadostuje vsem njegovim prehranskim potrebam, razen vitaminu D. Na sestavo mleka poleg življenjskega sloga matere vpliva tudi njena prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Zato je pomembno, da mati sledi načelom raznolike in uravnotežene prehrane. Pogosto se priporoča, da doječe mamice pijejo čim več in tako povečajo količino mleka, vendar pa s povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Priporočene pijače
Med primerne pijače v času dojenja spadajo voda, negazirana mineralna voda, ki vsebuje kalcij, nesladkan zeliščni ali sadni čaj, sok (v skromnih količinah) in mleko. Vaš urin je dober pokazatelj tega, ali pijete dovolj - biti mora prozoren in rahlo rumenkast. Če je prozoren, morda pijete preveč. Priporočljivo je izogibati se pijačam, ki vsebujejo kofein, vsaj prvi mesec po porodu, nato pa jih uvajajte previdno, opazujoč otrokovo počutje. Definitivno pa se odsvetuje pretirano poseganje po njih v prvih mesecih. Brez težav lahko napadete bolonjsko omako, ki je najboljša z rdečim vinom ali praznično potičko, ki lepo diši po dodanem rumu. Vendar previdno pri orehih ... lahko pride do alergične reakcije.
Omejeno uživanje kofeina in alkohola
Običajno so čisto v redu tudi do tri skodelice kave ali čaja s kofeinom na dan, saj nekateri dojenčki po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju postanejo rahlo nemirni. Za povečanje količine materinega mleka se pogosto priporočajo tudi čaji za dojenje (npr. HiPP čaj za dojenje vsebuje meliso, janež, kumino in komarček).
Kar se tiče alkohola, se v obdobju izključnega dojenja priporoča izogibanje vsem alkoholnim pijačam. Brezalkoholno pivo lahko vsebuje do 0,5 volumskega odstotka alkohola. Pivo ima sproščujoč učinek zaradi hmelja, ki ga vsebuje, kar lahko v posameznih primerih izboljša pretok mleka, količina mleka pa se zaradi tega ne spremeni. Takoj ko otrok začne jesti gosto hrano, so občasne alkoholne pijače v manjših količinah spet sprejemljive. Popolnoma črtajte alkohol iz seznama, lahko pa si ga vključite v svoj jedilnik preko omak in peciv, kjer se pokuha ali speče.
Kaj naj bo na krožniku: najprimernejša živila med dojenjem
Nosečnice in doječe matere naj stavijo na raznoliko, hranilno bogato prehrano ter redne obroke. Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil. V ospredju naj bodo:
- Zelenjava in sadje, kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin.
- Polnozrnata žita, kosmiči in krompir.
- Mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija.
- Pusto meso, perutnina in rdeče meso.
- Manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod.
- Kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, orehovo, laneno …).
- Jajca in stročnice.
Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine, gobe pa uživati le, če so sveže, dobro prepoznane in toplotno obdelane.
Ritem prehranjevanja in energijske potrebe
Priporočljivo je več manjših obrokov čez dan, saj to pomaga ohranjati stabilno raven energije. Energijske potrebe se v nosečnosti postopno povečujejo, med dojenjem pa se zaradi tvorbe mleka še dodatno zvišajo. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe. Dnevna dodatna energijska potreba v obdobju izključnega dojenja je v povprečju 500 kcal na dan. Priporočamo 4-6 enakomerno razporejenih obrokov dnevno. Posamezen obrok ne sme biti preobilen, da ne povzroča napetosti. Vsak obrok mora vsebovati sadje in zelenjavo, beljakovinsko živilo (meso, ribe, vključno z mlekom ali mlečnimi izdelki) ter izdelke iz žit.
Hujšanje po porodu in prehranske omejitve
Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno. Znanstvene raziskave kažejo, da ženske, ki izključno dojijo, porabijo do 500 kcal na dan več kot nedoječe matere. Vendar pa je ključnega pomena uravnotežena prehrana; če mati uživa preveč kalorično hrano, se bodo kilogrami kopičili. Vsekakor se je treba izogibati strogim shujševalnim dietam. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva.
Znatna izguba teže v času dojenja ni priporočljiva. Da bo tvorba materinega mleka stabilna, na dan ne smete zaužiti manj kot 1500 kcal. Po možnosti jejte visokokalorične obroke z zdravo mešanico beljakovin, sestavljenih ogljikovih hidratov in maščob. Običajno se teža zmanjša kar sama od sebe zaradi zahtevne vsakodnevne rutine z novorojenčkom, če je vaša prehrana zdrava in uravnotežena.
Vegetarijanska in veganska prehrana med dojenjem
Nekatere oblike vegetarijanske prehrane lahko ob premišljeni izbiri živil zadostijo potrebam nosečnice in doječe matere. Pri prehrani, ki izključuje vsa živila živalskega izvora (veganska prehrana), pa je tveganje za pomanjkanje ključnih hranil veliko. Brez ustreznih dopolnil lahko to resno ogrozi razvoj dojenčka, zato strokovne smernice tak način prehranjevanja pri dojenčkih in malčkih odsvetujejo. Vegankam se priporoča dodatno uživanje vsaj vitamina B12, da se prepreči morebitno pomanjkanje pri materi in posledično pri otroku. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere.
Kaj vpliva na količino mleka
Količina mleka ni odvisna od posebnih živil ali prehranskih dopolnil. Največjo vlogo imajo pogostost dojenja, pravilna tehnika, praznjenje obeh dojk ter dovolj počitka in miru. Zmotno je prepričanje, da pitje piva poveča količino mleka. Alkohol v majhnih količinah prehaja v mleko in je odvisen od količine alkohola v materini krvi. Nekatera živila, kot so polenta, ovseni kosmiči, mlečne jedi in jajca, naj bi vplivala na količino mleka, kar potrjujejo izkušnje mnogih mamic. Vendar je pri mlečnih jedeh potrebna previdnost, da ne pretiravamo; dnevna meja vnesenega mleka je približno 6 dcl. Ob pomanjkanju hranil vam lahko babica ali ginekolog priporočita ustrezne dodatke joda. Če vas skrbi pomanjkanje, so lahko koristne dodatne krvne preiskave.
How milk is produced in mothers body 28 ( 3D Animation)
Praktični nasveti za doječe mame in podpora partnerja
V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni vedno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Včasih zmanjka časa za kuhanje. Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije.
- Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi.
- Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku.
- Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, (polnozrnate) testenine ter sveže sadje in zelenjavo.
- Če imate raje hitre sendviče: polnozrnat kruh je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi.
Sladkarije in slani prigrizki so skušnjava, ko se vas poloti želja po hrani. Učinkoviti in zdravi prigrizki vključujejo energijske kroglice (sestavljene iz oreščkov, suhega sadja in vlaknin ter sladila, kot so datlji ali med), oreščke in suho sadje, ter surovo sadje in zelenjavo. Praktično je, da si prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite. Kozarec soka, vode ali skodelica čaja sta dober dodatek k prigrizkom.
Vloga partnerja
Partner lahko nudi podporo tako, da je pozoren na potrebe partnerke: ali dovolj pije in je, ali ji uspe jesti redno. Skuhajte dodatne porcije hrane, priskrbite ji najljubše prigrizke, napolnite njeno stekleničko z vodo ali ji prinesite najljubši čaj. Večje kose hrane narežite na grižljaje, ki jih lahko lahko je z eno roko. Včasih se hkratno prehranjevanje in dojenje kar dobro obneseta, če imate gugalnik ali odejico tik poleg kuhinjske mize. Morda lahko prijateljem ali družinskim članom predlagate, da vam za darilo priskrbijo katero izmed vaših najljubših jedi.
Zablode o dojenju
V zvezi z dojenjem obstajajo tudi nekateri pogosti miti in zablode:
- Dojenje pomaga pri izgubljanju telesne mase mame - DELNO DRŽI: Res je, da dojenje porabi dodatne kalorije, vendar je ključnega pomena uravnotežena prehrana.
- Pitje piva bo povečalo količino mleka - NE DRŽI: Alkohol vpliva na kakovost mleka.
- Dojenje uspava dojenčka in doječo mamo - DRŽI: Sproščanje oksitocina in prisotnost triptofana imata pomirjujoč učinek.
- V času dojenja mati ne more zanositi - NE DRŽI: Čeprav je tveganje manjše, ni stoodstotno zanesljivo.
- Dojenje v nosečnosti je možno - DRŽI: V večini primerov je združljivo z nosečnostjo, vendar je potrebna previdnost pri rizičnih nosečnostih.
- Mati naj doji samo enega otroka istočasno - NE DRŽI: V primeru dvojčkov ali več otrok je mogoče dojiti več otrok hkrati, če povpraševanje to omogoča.
- Vsaka mama zna dojiti - DELNO DRŽI: Dojenje zahteva vajo, znanje in včasih pomoč.
- Po porodu je premalo mleka - NE DRŽI: V prvih dneh je kolostrum majhna, a izjemno hranilna količina mleka, ki zadostuje potrebam novorojenčka.
- Dojenje je vedno malo boleče - NE DRŽI: Dojenje ne sme biti boleče; občutljivost je normalna, bolečina pa znak za posvet z doječe svetovalko.
- Dojenje v javnosti je neprimerno - NE DRŽI: Hranjenje lačnega dojenčka je naravno in primerno povsod.
- Zdravila prehajajo v materino mleko - DELNO DRŽI: Večina zdravil je združljivih z dojenjem v majhnih količinah.
Skrb za zadostni vnos vitaminov in mineralov
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki.
- Beta karoten (predstopnja vitamina A): rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava (špinača, brokoli in zelje), pa tudi nekatere vrste sadja.
- Vitamin D: ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Priporoča se dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil (20 µg dnevno).
- Vitamin C: dovolj zelenjave in sadja. Vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil.
- Folna kislina (vitamin B9): pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava.
- Vitamin B12: živila živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in sir).
- Železo: meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Absorpcijo izboljša sočasno uživanje vitamina C.
- Kalcij: mleko in mlečni izdelki. Potrebe po kalciju so povečane.
- Jod: morske ribe in jodirana sol.
Noseče in doječe matere naj se izogibajo kajenju (aktivnemu in pasivnemu), saj nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka in prehaja vanj. Omejiti je treba tudi uživanje prostih sladkorjev in sladkih pijač, ki predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost ter druge zdravstvene težave.