Peka kuhanega krompirja je odličen način za pripravo hrustljave in okusne priloge ali samostojne jedi. Ključ do popolne hrustljavosti leži v pravilni izbiri in pripravi krompirja, še posebej v ključnem koraku predhodnega kuhanja. Sledite tem korakom za nepozaben pečen krompirček.
Izbira in priprava krompirja
Izbira sorte za peko
Za pripravo najboljšega pečenega krompirja so najprimernejše moknate oziroma škrobnate ter trde oziroma voskaste sorte krompirja. Sorte krompirja se med sabo namreč razlikujejo po videzu in strukturi. Ločimo bele, rumene in rdeče sorte, po obliki okrogle in podolgovate, glede na strukturo pa mokaste, srednje trde in trde ali voskaste tipe. Poznamo še zgodnje in pozne sorte in nekaj vmes. Ko se odločamo za jedilnik in izbiramo primeren krompir, je dobro, da vsaj približno vemo, kaj želimo doseči, saj so nekatere sorte primerne za kuhanje, druge za pečenje, tretje pa so univerzalne.
Lupljenje in rezanje
Če je krompir pridelan ekološko, ga pred peko ni treba lupiti, saj olupek vsebuje več vlaknin, železa in vitaminov, prilogi pa bo dal tudi veliko okusa. Vsekakor pa moramo odstraniti poškodovane in zeleno obarvane dele ter gomolje dobro oprati. Neolupljen krompir tudi bolje ohrani vitamine in minerale, saj lupina deluje kot naravna zaščita, ki preprečuje, da bi hranila prešla v vodo. Tak krompir ima tudi nekoliko izrazitejši okus. Če želimo, lahko krompir seveda tudi olupimo.
Krompir narežemo na enako velike kose - le tako se bodo lahko enakomerno zapekli. Za vizualno popestritev jedilnika ga lahko enkrat narežemo na kose, drugič na krhlje, tretjič na kolute. Če želimo čas peke skrajšati, gomolje narežemo na manjše koščke ali na tanjše krhlje oziroma kolute.
Ključ do hrustljavosti: Predhodno kuhanje
Najzanesljivejša pot do hrustljavo zapečenega krompirčka najprej vodi do lonca hladne vode, v katerem ga predhodno delno skuhamo. Ta korak je ključen za odstranitev odvečnega škroba in s tem doseganje želene hrustljavosti.
Pravilno predhodno kuhanje
Krompir je najbolje dati v hladno vodo, ki jo nato postopoma segrevamo do vretja. Tako se krompir kuha enakomerno od zunanjosti proti sredini. Vodo solimo že na začetku kuhanja. Takoj ko voda zavre, temperaturo znižamo, da voda lepo enakomerno vre, in krompir kuhamo še 2-8 minut, odvisno od velikosti kosov. V nekaterih receptih boste zasledili še daljši čas predhodnega kuhanja. V vsakem primeru ga ne smemo razkuhati, saj se krompir hitro razkuha in postane kašast. To lahko preprečimo z nadzorom časa in načina kuhanja.
Le minuta preveč v brbotajoči vodi, pa gre lahko vse po zlu. Krompir se namreč hitro razkuha in postane kašast, s tem pa postane neprivlačen na pogled, pa tudi okus ni tak, kot bi moral biti. Zlasti hitro se razkuha mladi krompir, k temu so nagnjene tudi nekatere sorte. Zanimivo je, da bo med kuhanjem prej razpadel krompir, ki je rasel v sušnih razmerah, zaradi česar vsebuje manj vlage. Koliko časa traja, da se razkuha, je odvisno tudi od sorte. Lahko pa k temu, da bo kuhan krompir ostal čvrst in v kosu, precej pripomoremo z načinom kuhanja. Če vemo, da se določena sorta, ki jo imamo v shrambi, rada skuha v »kašo«, ga poskusimo kuhati na sopari, bodisi celega bodisi olupljenega in v kosih. Predvsem pa bodimo zelo pozorni na čas kuhanja. Pri krompirju, ki ga ne poznamo, je najbolje dobesedno stati poleg štedilnika, da vidimo, ali je že skoraj kuhan. Ko se skuha, ga takoj precedimo, če ga pustimo v vroči vodi, se bo namreč še naprej kuhal.
Ali je krompir kuhan, najlažje preverimo z vilicami ali konico noža. Če ta brez težav zdrsne skozi krompir, je ta kuhan. Krompirja med kuhanjem ne prebadamo prepogosto, saj lahko začne razpadati. Nekatere sorte se zmehčajo, kot bi mignil, za druge pa se zdi, da se morajo kuhati celo večnost. V splošnem velja, da je mlajši krompir kuhan počasneje, medtem ko starejši potrebuje več časa.
Sušenje in hrapavost površine
Po kuhanju krompir odcedimo in pustimo, da se dobro osuši. Nato ga v cedilu oziroma loncu nežno pretresemo, da površina postane čim bolj hrapava. Ta hrapavost bo med peko pripomogla k izjemni hrustljavosti, saj omogoča boljšo karamelizacijo in absorpcijo maščobe.
Peka v pečici: korak za korakom
Priprava na peko in začinjanje
Preden krompir naložimo v pekač, ga lahko za dodatno hrustljavost rahlo potresemo z ostro moko. Ostre moke damo le toliko, kot bi ga narahlo "pocukrali". Nato ga zmešamo z izbranimi začimbami, kot so paprika, česen v prahu, timijan, rožmarin in sol po okusu.
Izbira in količina maščobe
Poskrbimo, da se krompir med peko ne bo utapljal v maščobi. Za polovico kilograma uporabimo približno dve žlici olivnega olja. Za še slasten okus lahko olivno olje zamenjamo z račjo ali gosjo mastjo. Poskusite lahko tudi različico z maslom.
Segrevanje pekača in pravilna razporeditev
Preden krompir naložimo v pekač, ga skupaj z izbrano maščobo dobro segrejemo v pečici. Šele nato vanj stresemo začinjene kose, ki jih premešamo, da se namastijo z vseh strani, ter pekač vrnemo v pečico. Na ta način bo krompirček takoj začel pridobivati hrustljavost.
V pekač ne naložimo preveč krompirja, še najboljše je, če ga razporedimo v eni plasti. Če želimo speči večjo količino, raje uporabimo dva pekača, da zagotovimo enakomerno peko in hrustljavost.
Temperatura in čas pečenja
Različni recepti zahtevajo različno temperaturo pečenja. Če krompir pečemo na 180 stopinjah Celzija, bomo morali čakati dobro uro. S peko na 220 stopinjah Celzija pa bo krompirček na naših krožnikih že v pol ure ali celo manj. Pomembno je, da temperaturo prilagodimo želeni stopnji zapečenosti in hrustljavosti.
Obračanje in zaključek peke
Da se bo krompir lepo zapekel z vseh strani, ga na polovici peke obrnemo z lopatico. Ko se bo zlato rjavo obarval, ga vzamemo iz pečice in preložimo na pladenj, ki ga obložimo s papirnatimi brisačami. Papir bo vpil odvečno maščobo, krompirček pa ne bo izgubil hrustljavosti. Takšen hrustljav kuhan krompir je odličen kot priloga ali samostojna jed.