Naše zdravje in dobro počutje v veliki meri vplivamo sami. Pogosto uživamo preveč snovi, ki jih organizem ne potrebuje, in premalo tistih, zaradi katerih bi se dobro počutili. Zrnate stročnice, kot so fižol, grah, bob, soja, arašidi in leča, so prehransko bogate, izredno zdrave in okusne, zato bi jih morali uživati mnogo več. Stročnice so hranilno izjemno bogata živila, saj poleg kompleksnih ogljikovih hidratov vsebujejo še dobršen delež beljakovin, prehranskih vlaknin, vitamine B kompleksa ter železo, baker, cink, magnezij, mangan in fosfor. Predstavljajo drugi najpomembnejši prehranski vir na svetu poleg žit. Uživanje stročnic je tesno povezano z začetki človeške civilizacije, saj dokaze o uživanju najdemo tako v Aziji in Ameriki kot tudi v Evropi že izpred več kot 8000 let.
Kaj je fižol?
Fižol (Phaseolus vulgaris) sodi med najpomembnejše stročnice v vsakodnevni prehrani ljudi. Po botanični klasifikaciji ga uvrščamo v družino metuljnic (Fabaceae), ki je ime dobila po značilni obliki venčnih listov, podobnih metulju. Navadni fižol izvira iz območja današnje Mehike, od koder se je razširil v Južno Ameriko. Po odkritju Amerike se je v 16. stoletju razširil tudi na druge kontinente. Divji predniki fižola so danes razširjeni od severne Mehike pa vse do severozahodne Argentine, pri čemer jih uvrščamo v tri glavne genske sklade: srednjeameriškega, andskega ter peru-ekvadorskega. Na osnovi različnih raziskav zbirk fižola so z biokemičnimi in molekularnimi markerji ugotovili, da je večina evropske dediščine fižola danes andskega izvora. V Slovenijo je fižol prišel sredi 16. stoletja. Ime fižol izhaja iz stare nemške besede visôl ali novejše fisole.
V letu 2023 je svetovna pridelava obsegala 28,5 milijonov ton fižola za zrnje. Največje pridelovalke fižola so Indija, Brazilija, Mjanmar in Tanzanija. V Evropi je pridelava nekoliko manjša, največje pridelovalke pa so Francija, Italija in Španija. Navadni fižol predstavlja pomemben del tradicionalne prehrane tudi v balkanskih državah. Je ena najstarejših in najbolj priljubljenih stročnic na slovenskih mizah. Ne glede na to, ali ga uporabljamo v enolončnicah, juhah, solatah ali kot prilogo, fižol ostaja osnovna sestavina številnih tradicionalnih jedi. Že Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske v 17. stoletju zapisal, da je pridelava fižola razširjena po vsej deželi. Ljudsko izročilo ga je zaradi njegove izjemne prehranske vsebnosti oklicalo za »meso ubogih«, in sicer v časih, ko je bilo meso predrago, da bi se vsak dan znašlo na krožnikih navadnega prebivalstva. Danes fižol ni več »meso ubogih«, temveč prehransko bogata rastlina, ki si zasluži svoje mesto tako v domači kot sodobni kulinariki.
Navadni fižol je najbolj razširjena enoletna rastlina, za katero je značilna velika morfološka raznolikost. Rastlina tvori glavno korenino s številnimi stranskimi koreninami, kjer poteka simbioza z nitrifikacijskimi bakterijami, kar je s prostim očesom vidno kot majhni gomoljčki (noduli) na koreninah. Oblika listov je lahko srčasta, jajčasta, romboidna ali suličasta, barva pa svetlo do temno zelena. Cvetovi navadnega fižola izraščajo iz nodijev, so dolgi od 1 cm do 2,5 cm, dvospolni in posamični ali dvojni pri tleh, višje na viti pa so združeni v socvetje s 3 do 8 cvetovi. Plod fižola je nitast ali brez nitni strok, dolg 10 do 30 cm, različnih oblik (od ravnih do rahlo ukrivljenih) in barv (rumen, zelen ali pisan). Navadno vsebuje 2 do 12 semen. Seme fižola je dolgo do 2 cm ter široko od 0,7 cm do 1,1 cm. Semena so lahko zelo raznolikih barv: bele, rumene, rožnate, temno rdeče, vijolične, sive, rjave, črne ali so pisana.
Nizek in visoki fižol - kako se razlikujeta?
Fižol spada med stročnice, njegovi plodovi pa rastejo v strokih. Glede na rast ločimo dve osnovni vrsti:
- Nizek fižol: raste grmičasto in ne potrebuje opore. Je enostavnejši za gojenje in hitro dozori. Priljubljen je na manjših vrtovih in gredicah. Žetev je hitra, vendar traja krajši čas.
- Visoki fižol: se vzpenja in je pogosto tudi dekorativen. Gojimo ga ob ograjah, mrežah ali kolih. Njegova prednost je postopno dozorevanje, kar omogoča več obrokov pobiranja. Je bujnejši in pogosto bolj odporen na bolezni.
V Sloveniji fižol gojimo že stoletja, številne sorte pa so prilagojene našim razmeram in so del naše kulturne dediščine. Skozi stoletja pridelave so se razvile številne avtohtone populacije in sorte fižola, ki se ločijo glede na namen pridelave: za zrnje, stročji ali kombinirano, ter kot krma ali celo okrasna rastlina. Med najbolj znanimi avtohtonimi sortami so nizke sorte, in sicer češnjevec, zorin, prepeličar tomačevski, topolovec, ribničan, med visokimi sortami pa so najbolj znani ptujski maslenec, jabelski pisanec, lišček rdeči marmorirani, nežika, maslenec, semenarna 22 in klemen. V Sloveniji številni vrtičkarji kombinirajo oboje, saj tako razširijo sezono in izboljšajo pestrost letine.
Hranilna vrednost fižola
Fižol je bogat vir rastlinskih beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Približno polovico njegove energijske vrednosti predstavljajo ogljikovi hidrati, sledijo beljakovine, nato pa še zdrave maščobe. Poleg tega predstavlja fižol bogat vir vlaknin (zaradi česar je blagodejen za našo prebavo), nadalje vsebuje veliko za ubrano delovanje organizma ključnih vitaminov in mineralov (recimo magnezij, mangan, kalij, kalcij, cink, železo, baker in selen) ter antioksidantov.
Z vidika prehranske vrednosti fižol uvrščamo med hranilno gosto in energijsko zmerno bogato živilo, saj 100g navadnega belega, suhega fižola vsebuje 221 kcal (925 kJ). Predstavlja odličen rastlinski vir beljakovin, ki so pomembne za rast in obnovo telesa. Poleg tega je fižol bogat vir prehranskih vlaknin, ki izboljšujejo prebavo, uravnavajo krvni sladkor in podaljšujejo občutek sitosti. Je tudi dober vir kompleksnih ogljikovih hidratov, ki telesu zagotavljajo energijo in se zaradi nizkega glikemičnega indeksa sproščajo postopoma. Vsebuje zelo malo maščob, večinoma nenasičenih, ter številne vitamine, predvsem iz skupine B, kot so vitamin B1, B6 in folna kislina, ki so pomembni za delovanje živčnega sistema.
Kalorična vrednost fižola
Kalorična vrednost fižola je odvisna od načina priprave. Kuhani fižol ima okoli 120-140 kcal na 100 g, stročji fižol pa še manj - le okoli 30 kcal. Suhi fižol ima razmeroma visoko energijsko vrednost (~ 350 kCal/100 g), nakopičeno v ogljikovih hidratih, ki obsegajo več kot polovico utežnega deleža fižola v zrnju. Vendar vrednosti, navedene v tabelah, so običajno izražene za suha živila. Torej, če je podatek iz prehranskih tabel, potem je to suho živilo, če pa je navedeno naprimer na pločevinki s kuhanim fižolom, potem je to vrednost živila, ki je v pločevinki in gre v tem primeru za kuhano živilo. Res je fižol pomemben vir rastlinskih beljakovin, je pa tudi energijsko bogato živilo in pomemben vir natrija in vsebuje cca 15g vlaknin. Podobno velja tudi za ostale stročnice, da vsebujejo poleg OH veliko beljakovin.
Fižol vsebuje tudi glukokinine, zaradi katerih ga uvrščamo med živila z nizkim glikemičnim indeksom, torej med živila, ki veliko pripomorejo k zniževanju ravni sladkorja v urinu in v krvi. Glikemični indeks fižola, odvisno od sorte, je 15-35. Njegova nizka vsebnost vam omogoča, da stabilizirate proizvodnjo inzulina in zaščitite posebne encime pred uničenjem. Presežek sladkorja v telesu lahko privede do prekomerne proizvodnje inzulina, to pa je vzrok za povečanje telesne teže.
Različne sorte fižola in njihova kalorična vrednost (na 100g)
- Beli fižol: 20 g beljakovin, 46 g ogljikovih hidratov in 300 kcal (suh). Kuhan beli fižol je nizkokalorično fižolovo živilo z le 30 kalorijami (svež).
- Rdeči fižol: 270 kcal. Je vir vlaknin, ki vas omogoča, da nasičite telo z energijo in daje občutek sitosti več ur.
- Suh fižol: 260 kcal. Vsebuje veliko količino bakra in cinka ter je bogat s koristnimi aminokislinami.
- Kuhan fižol: 122 kcal. Izdelek se lahko šteje za prehranski, saj ima nizko vsebnost kalorij in vsebuje veliko količino prehranskih vlaknin.
- Konzerviran fižol: približno 290 kcal. Bogat je z rastlinskimi beljakovinami, minerali, vlakninami in vitamini. V fižolu v pločevinkah praktično ni maščob, vendar ima poslastica veliko sladkorja.
- Stročji fižol: približno 45 kcal, BJU pa 59/1/40. Je vir rastlinskih vlaken in organskih kislin. Bogata je z maščobnimi kislinami, mikro in makro elementi ter vitamini PP, A, E, B in C.
- Črni fižol: najbolj kalorična sorta, saj vsebuje več kot 310 kcal. Bogat je s prehranskimi vlakninami.
Zdravilne lastnosti fižola
Fižol ni le hranljiv, ampak ima tudi številne zdravilne učinke. Redno uživanje fižola naj bi ugodno vplivalo na krvni tlak, sladkor v krvi, delovanje ledvic, kosti in mišice. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je primeren tudi za diabetike, saj pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. V ljudskem zdravilstvu fižol poznamo kot pomoč pri revmi in težavah z mehurjem, stroki pa se pogosto uporabljajo tudi za pripravo čaja, ki deluje diuretično. Vsebuje tudi fitinsko kislino in saponine, ki imajo antioksidativne učinke.
Mnogi se pogostejšega uživanja stročnic izogibajo prav zaradi njihovega slabega slovesa o tem, da napihujejo in povzročajo vetrove. Študije kažejo, da gastrointestinalni simptomi po nekaj tednih rednega uživanja stročnic pri večini ljudi povsem izzvenijo. V tem času se namreč naša mikrobiota privadi in nekoliko preoblikuje, tako da v črevesju med prebavo stročnic nastaja manj plinov.
Dodatne zdravstvene koristi fižola:
- Beljakovine: Fižol je vir rastlinskih beljakovin in je zanimiv zaradi skoraj popolne odsotnosti maščob. Njegova beljakovinska sestava je tako dragocena, da se ta fižol pogosto uporablja v dietni prehrani. Beljakovine pomagajo graditi mišice, pomanjkanje le-teh v otroštvu pa bo neizogibno povzročilo zastoj v rasti in razvoju. Odrasla oseba potrebuje beljakovine za ohranjanje mladosti in aktivnosti. Samo normalna vsebnost beljakovinskih živil v prehrani pomaga ljudem, da ostanejo mladi in zdravi dolgo časa.
- Aminokisline: Sestava te rastline vsebuje aminokisline, ki lahko blagodejno vplivajo na živčni sistem. Pomaga vam lahko pri odpravljanju depresije in nespečnosti.
- Antioksidanti in zmanjšanje tveganja rakavih tumorjev: Druga pomembna kakovost fižola je sposobnost zmanjšanja tveganja rakavih tumorjev. In če ta izdelek nenehno dodajate svoji prehrani, se lahko znebite odvečnega holesterola in se očistite toksinov in strupov. V fižolu, zlasti v rdečih in temnih sortah, je tudi približno enaka količina antioksidantov kot v grozdju in brusnicah.
- Srčno-žilni sistem: Z znižanjem holesterola v krvi lahko zmanjšate verjetnost možganske kapi in srčnega infarkta. Fižol vsebuje folno kislino in magnezij, ki izboljšujeta delovanje srčno-žilnega sistema. Študije so pokazale, da redno uživanje stročnic znižuje LDL holesterol in nivo trigliceridov ter uravnava krvni tlak.
- Pomlajevanje: Fižol pomlajuje, saj ima veliko nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu. Če jih ni dovolj, se presnovni proces zmanjša, posledica sta nenehna utrujenost in hudo izpadanje las.
- Kosti in minerali: Fižol ima odlično razmerje med natrijem in kalijem in zelo dobro razmerje med kalcijem in magnezijem, zato preprečuje osteoporozo. Ker ima skoraj toliko fosforja kot kalcija, je dobro povečati vnos kalcija s sirom in potresti fižolovo solato s parmezanom. Od drugih rudnin so še silicij, železo, mangan, baker, kobalt, selen in molibden.
- Vlaknine: Zelo pomembna sestavina fižola so topne in netopne vlaknine. Vzrok za vse več sladkorne bolezni, več holesterola in trigliceridov, prebavnih težav in artritisa je prav gotovo pomanjkanje vlaknin v dnevni prehrani. Z raziskavami so ugotovili, da redno uživanje fižola vsaj mesec dni precej prispeva k uravnavi razmerja holesterola in zmanjševanju trigliceridov. Vlaknine spodbujajo izločanje sečne kisline in pomagajo jetrom, žolčniku in sečnim potem. Visoka vsebnost vlaknin v stročnicah ugodno vpliva tudi na prebavo in oblikovanje naše črevesne mikrobiote ter tako pomembno vplivajo na zdravje našega črevesja.
- Glukokinin: Stročji fižol z zelenimi luščinami ima velik glukokininski učinek in močno znižuje sladkor v krvi. Glukokinin je inzulinu podobna snov in se s kuhanjem ne uniči.
Priprava fižola za kuhanje in nevtralizacija fitinske kisline
Posušen fižol je treba pred kuhanjem vedno namakati, najbolje čez noč. S tem skrajšamo čas kuhanja in izboljšamo prebavljivost. Namakanje skrajša čas kuhanja in zmanjša vsebnost oligosaharidov, ki jih človeško delo ni sposobno povsem razgraditi in asimilirati ter povzročajo neprijetno napenjanje. Pred kuhanjem vodo, v kateri je bil fižol namočen, zavržemo in kuhamo v sveži vodi. Če nimamo časa za dolgotrajno namakanje, lahko uporabimo hitri postopek: fižol prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati eno uro, nato ga odcedimo in speremo. Namočen fižol se bolje in tudi hitreje prebavi.
Stročnice, oreščki, žita in semena veljajo za zdrava živila, vendar lahko zaradi fitinske kisline telesu tudi škodijo. Ta kislina se veže na pomembne minerale, kot so baker, magnezij, jod, železo in cink. Prebavni sistem nima naravne zaščite, ki bi preprečila delovanje fitinske kisline. Zaradi tega se slabše absorbirajo minerali, beljakovine in maščobe, kar lahko vodi v pomanjkanje pomembnih hranil. Ravno fitinska kislina je eden pogostejših vzrokov za slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, zlasti pri vegetarijancih. Med živili z visoko vsebnostjo fitinske kisline so oves, riž, pšenica in druga žita, fižol, leča, grah, soja in arašidi. Problematični so tudi nekateri oreščki, kot so lešniki, mandlji in orehi. Vsebujejo namreč veliko vlaknin in drugih hranil, ki jih telo potrebuje.
Nevtralizacija fitinske kisline
Obstaja več načinov, kako fitinsko kislino nevtralizirati. Eden od njih je toplotna obdelava, ki njeno količino zmanjša za približno 30 do 35 odstotkov. Za boljši učinek lahko v vodo dodate malo kisa ali limoninega soka. Strokovnjaki pa priporočajo še eno, manj znano, a zelo učinkovito metodo: namakanje živil v sirotki. Prav ta način je še posebej primeren za fižol. Najboljše rezultate prinaša kombinacija postopkov.
Pravilno kuhanje za popolno teksturo
Fižol kuhamo v sveži vodi, ne v isti, v kateri se je namakal. V lonec prilijemo dovolj hladne vode, da je fižol pokrit vsaj za nekaj centimetrov. Ko tekočina zavre, po približno 10-15 minutah kuhanja, vodo ponovno odlijemo, nato pa fižol zalijemo z vrelo vodo, v kateri naj se počasi kuha toliko časa, da se povsem zmehča. Čas kuhanja je odvisen od vrste fižola, običajno traja od 45 minut do 2 uri. Fižol vedno kuhamo na zmernem ognju, da se lahko zrna enakomerno zmehčajo, nikakor ne pustimo, da ves čas močno vre. Previsoka temperatura bo namreč poškodovala fižolova zrna in jih naredila bolj lepljiva, ali pa se fižol ne bo enakomerno skuhal. Pomembno je tudi vedeti, da je surov fižol strupen. V surovi obliki mnoge vrste fižola vsebujejo lektine. To so škodljive snovi, ki jih nevtraliziramo šele s kuhanjem. Fižol je treba kuhati vsaj deset minut, saj je lahko premalo kuhan našemu organizmu še bolj neprijazen kot povsem surov.
Sol in kis dodamo šele proti koncu
Zelo pomembno pri kuhanju fižola je tudi, da ga ne solimo že na začetku kuhanja. Sol dodamo šele potem, ko je fižol že skoraj kuhan, saj sicer lahko upočasni mehčanje.
Napenjanje lahko zmanjšamo tudi z nekaterimi živili
Poleg namakanja v vodi lahko proti napenjanju fižolu med kuhanjem dodamo lovor, kumino, majaron, timijan, šetraj, alge kombu ali ingver. Vsa omenjena živila namreč s svojimi lastnostmi preprečujejo kasnejše nastajanje plinov v telesu. Podoben učinek naj bi imelo tudi žvečenje janeža takoj potem, ko smo zaužili fižolovo jed. Dodamo lahko tudi lovorjev list ali majaron, ki izboljšata okus in prebavljivost.
Še en trik za hitrejše mehčanje in manj napenjanja
Soda bikarbona spremeni pH vode in jo naredi bolj bazično, kar pospeši razgradnjo pektina v fižolovi lupini. To pomeni, da se fižol hitreje skuha in postane mehkejši. Sodo bikarbono lahko uporabimo tako pri kuhanju fižola kot tudi pri njegovem namakanju, predvsem pa moramo paziti, da je ne uporabimo preveč, saj bo imel fižol drugače rahlo milnat priokus. Pri namakanju: Dodajte 1/2 čajne žličke sode bikarbone v vodo, v kateri namakate fižol. Nato ga pred kuhanjem dobro sperite. Pri kuhanju: Med kuhanjem lahko dodate 1/4 čajne žličke sode bikarbone na liter vode. Soda bikarbona pa naj bi poleg hitrejšega mehčanja pomagala tudi razgraditi oligosaharide in s tem zmanjšati prebavne težave.
Shranjevanje fižola
Fižol lahko shranjujemo na več načinov. Posušen fižol hranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru, saj vlaga, toplota in svetloba pospešujejo njegovo kvarjenje. Shranjujemo ga v dobro zaprtih posodah, kot so stekleni kozarci, plastične ali kovinske posode, lahko pa tudi v platnenih vrečah, če je prostor suh. Pri skladiščenju ga moramo zaščititi tudi pred škodljivci, kar lahko dosežemo z nepropustnimi posodami ali kratkotrajnim zmrzovanjem pred shranjevanjem. Ob ustreznih pogojih lahko fižol hranimo več let, vendar se s časom podaljšuje čas kuhanja in nekoliko poslabšata okus ter hranilna vrednost. Kuhan fižol pa lahko zamrznemo ali shranimo v hladilniku za nekaj dni. Stročji fižol lahko blanširamo in zamrznemo ali vložimo v kis, s čimer ohranimo njegov okus tudi čez zimo.
Kuhan fižol lahko hranimo v hladilniku do tri dni ali pa ga zamrznemo za kasnejšo uporabo. Odlično se poda v enolončnice, solate, priloge ali kot osnova za namaze, kot je humus.
Uporaba fižola v kuhinji
Fižol je vsestranska sestavina, ki odlično dopolni tako preproste kot vrhunske jedi. V tradicionalni kuhinji se fižol pogosto pojavlja v jedeh, kot so jota, ričet ali fižolova solata. Odlično se ujema tudi s sodobnejšimi okusi, na primer v kombinaciji s filejem postrvi, karamelizirano kolerabo ali zeliščnim oljem. Kuharji ga radi uporabijo v obliki kreme, pireja, solate ali kot mehko podlago za mesne jedi, kot so goveja lička ali roastbeef z belim fižolom. Fižol je najbolje zaužiti z gobami, zelenjavo in žiti, kot sta pšenica in riž. Toplotna obdelava ne vpliva na uporabnost izdelka, zato se lahko uporablja pri pripravi solat, omak, juh in pit.
Kombinacija stročnic in žit zadosti vsem potrebam po esencialnih aminokislinah tudi pri veganski prehrani. Omenjena kombinacija je zelo pogost osnovni tradicionalni obrok v številnih državah, kot je na primer riž in rdeč fižol v Južni Ameriki, čičerikin humus in »pita« kruh na Arabskem polotoku, riž in leča v Indiji itd. Obstaja več deset kombinacij raznih žitaric in stročnic, kot so fižol, bob, grah, čičerika, leča, soja, azuki in mung, ki vas še nikoli niso razočarale. Indijska zmešnjava (Kitri/Ki čari), poznana kot »jed za reveže dostojna kraljev«, je mešanica riža in dala. Je odlično prebavljiva, nasiti vas in hkrati ni težka. Po raziskavah je absorbcija beljakovin, če jemo riž oz. dal sam, nizka (je ca. 40%); če ju uživamo v kombinaciji, se absorbcija beljakovin dvigne do izjemnih 80%.
Dali niso posebna družina stročnic. Skupno jim je le to, da njihova semena v Indiji tradicionalno oluščijo in razpolovijo. Od tod ime dal (razpolovljen - sorodno našemu del). Semena so tako okusnejša, se hitreje skuhajo in so laže prebavljiva. Slaba stran je nižja vsebnost vlaknin. Najpogostejše vrste dala so: mung (Vigna radiata), chana (Cicer arietinum), tur (ali toor; Cajanus cajan), urad (Vigna mungo). Neluščeni mung fižolčki so na las podobni zeleni soji. Dejansko gre za isto vrsto, le da različnega porekla - čemur rečemo zelena soja, je najverjetneje iz Kitajske in okolice, mung fižol pa je z...
Prehrana s fižolom za hujšanje
Ljudje, ki želijo izgubiti odvečne kilograme, pogosto preučijo vsebnost kalorij v živilih, preden jih dodajo na svoj jedilnik. Nutricionisti svetujejo uživanje fižola med dieto, saj pomaga potešiti lakoto in dolgo časa nasititi telo. Dober učinek nekvašenih stročnic na hujšanje je posledica nizkega glikemičnega indeksa in vsebnosti kalorij, ki je blizu številnim žitom. Toda pri kuhanju fižola je pomembno, da uporabite najmanj soli in popolnoma opustite maslo in majonezo.
Vegetarijanci menijo, da so stročnice glavni izdelek za hujšanje, saj vsebujejo esencialne aminokisline. Groba vlakna rastline pomagajo normalizirati delovanje prebavil in ohranjajo občutek sitosti za dolgo časa. Če želite zagotoviti dnevno potrebo po vlakninah, pojejte en kozarec fižola na dan. Če pa sledite dieti, ne morete jesti konzerviranega fižola, saj vsebuje preveč sladkorja in soli.
Primer fižolove diete (za približno 5 kg na teden):
Sestaviti je potrebno dieto, sestavljeno iz treh obrokov:
- Zajtrk: 100 g kuhanega fižola, začinjenega z oljčnim oljem.
- Kosilo: 120 g fižola, zelenjavna solata.
- Večerja: 110 g dušenega fižola, 120 g rib, kuhanih na pari.
Kot prigrizek lahko uporabite jabolka in jagode. Jedilnik fižola lahko popestrite z rjavim rižem in ga nadomestite z enim obrokom. Večerjo lahko nadomestite tudi s fižolovo juho, za pripravo katere morate fižol namočiti 2-3 ure, zavreti in nastalo juho preliti v posodo.
Beli fižol v zrnju lahko pomaga pri hujšanju. Vendar samo z uživanjem belega fižola ne boste dosegli dobrih rezultatov pri hujšanju. Sestavina, ki igra ključno vlogo pri blokatorju ogljikovih hidratov iz belega fižola, je inhibitor alfa-amilaze, ki zavira delovanje amilaze. Po zaužitju belega fižola bo v črevesju močan občutek sitosti, ta živila pa lahko povečajo črevesno vsebino po vstopu v črevesje, pospešujejo izločanje želodčnega soka, pospešujejo peristaltiko črevesja in prepuščajo ostanke hrane v črevesju pospešijo odvajanje.
Pogosta vprašanja o fižolu
Kako skuhati fižol?
Posušen fižol pred kuhanjem vedno namakamo vsaj 8-12 ur. Nato ga kuhamo v sveži vodi približno eno uro oziroma dokler ni mehak. Solimo ga šele proti koncu kuhanja.
Koliko kalorij ima fižol?
Kuhan fižol vsebuje približno 120-140 kcal na 100 gramov. Je zelo nasiten in bogat z vlakninami ter beljakovinami.
Kakšne vrste fižola poznamo?
Ločimo nizek in visoki fižol. Poznamo tudi stročji fižol, ki ga uživamo skupaj s strokom. V Sloveniji gojimo tudi številne avtohtone sorte.
Kako lahko vzgojimo domač fižol?
Fižol sejemo maja v sončno lego z odcedno zemljo. Nizek fižol ne potrebuje opore, visoki pa jo mora imeti. Zalivanje naj bo redno, a zmerno, saj preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin ali razvoj bolezni. Pomembna je tudi pravilna razdalja med rastlinami, da omogočimo dober pretok zraka in zmanjšamo možnost plesni. Za boljšo rast fižola lahko uporabimo naravna gnojila, kot so kompost ali uležan hlevski gnoj. Dober učinek imajo tudi pripravki iz kopriv. Med dobri sosedi fižola so koruza, buče, solata in redkvice.