Priprava in koristi kruha iz zdravih žit

Kruh je v naši kulturi izredno pomemben del vsakdana, pogosto ga uživamo pri vsakem obroku. Kljub temu se v zadnjih letih vse pogosteje znajde na sramotilnem stebru prehranjevalnih navad, saj ga (upravičeno) krivimo za občutljivo črevesje, glutensko intoleranco, napenjanje in druge težave. Vendar dejstvo ostaja: kruh sam po sebi ni težava, srž problema se prične z izbiro sestavin in načinom priprave.

infografika: sestavine zdravega kruha (polnozrnata moka, droži, voda, sol) v primerjavi s procesiranim kruhom

Razlika med industrijskim in domačim kruhom

Potrošniki imamo v trgovinah možnost izbire nakupa izdelka, ne pa vedno vpogleda v surovine. Industrijski kruh pogosto vsebuje pesticide, ojačevalce okusa, emulgatorje, konzervanse in encimske preparate, ki izboljšajo volumen in podaljšajo svežino. Nasprotno pa skrivnost dobrega kruha tiči v zraku, ki ga ujamemo v testo - več ko je zračnih mehurčkov, mehkejši je kruh.

Vzhajalna sredstva: Od kvasa do droži

Vzhajalna sredstva delimo na:

  • Kemična: Soda bikarbona, vinski kamen in pecilni prašek. Sproščajo ogljikov dioksid ob stiku z vlago ali toploto in so primerni za hitro peko.
  • Biološka: Pekovski kvas, pivo, kefir in droži. Delujejo na principu fermentacije, kjer mikroorganizmi razgrajujejo ogljikove hidrate.

Droži so povsem naravno vzhajalno sredstvo, t. j. fermentirana mešanica moke in vode, v kateri živijo v sožitju naravno prisotne kvasovke in mlečnokislinske bakterije. Za razliko od pekovskega kvasa, kjer prevladuje le ena vrsta kvasovke, droži vsebujejo več kot 50 vrst bakterij in 20 vrst kvasovk, kar prispeva k boljši prebavljivosti in okusu.

Kako narediti kvas za sveže peke

Prednosti dolge fermentacije

Daljše vzhajanje testa z drožmi omogoča:

  • Boljšo prebavljivost (sladkorji se predhodno razgradijo).
  • Nižji glikemični indeks kruha.
  • Razgradnjo fitinske kisline, ki sicer ovira absorpcijo mineralov.

Zdrava žita in njihova hranilna vrednost

Skrivnost zdravega kruha je v uporabi polnozrnatih žit, ki ohranijo otrobe, kalčke in endosperm. V Sloveniji so ključna žita pšenica, pira, ajda, ječmen, oves, rž in proso.

Žito Ključna lastnost
Pira Lažje prebavljive beljakovine, oreškast okus.
Ajda Brez glutena, vsebuje antioksidant rutin.
Ječmen Bogat z beta-glukani za zdravje srca.
Oves Odličen vir vlaknin in nenasičenih maščob.

Priprava domačega kruha z drožmi

Droži pripravimo 4 do 12 ur pred zamesitvijo testa. V kozarčku zmešamo 50 g ržene moke, 50 g vode in žlico matičnih droži ter pustimo vzhajati čez noč.

Postopek:

  1. Zamesimo testo iz vode, droži in moke, nato pustimo počivati 15 minut.
  2. Dodamo sol in semena ter dobro pregnetemo.
  3. Testo prenesemo v model in vzhajamo 3 do 5 ur, dokler se prostornina ne podvoji.
  4. Pečemo pri 230 °C (prvih 30 minut s paro), nato znižamo temperaturo.
shema: pravilna tehnika zarezovanja testa za lepši razpokan videz kruha

Zakaj izbrati polnozrnate vrste kruha?

Polnozrnati kruh je bogat z vlakninami, ki pomagajo pri občutku sitosti in uravnavanju holesterola. Med najbolj zdravimi izbirami izstopajo kruh iz kaljenih zrn (npr. Ezekielov kruh), rženi kruh in tradicionalni kruh s kislim testom. Strokovnjaki poudarjajo, da premišljena izbira polnozrnatih izdelkov podpira zdravje in prispeva k uravnoteženi prehrani.

tags: #kruh #iz #zdravih #zit