Ko si zaželiš čokolade, zapreš oči in pred sabo zagledaš ljubko vijoličasto kravico? Nisi edina! Milka je ena od najbolj prepoznavnih čokoladnih blagovnih znamk na svetu. S svojo sladko slastnostjo in tako zelo mehko, kremasto, v ustih topljivo teksturo nas osvaja že več kot 120 let.
Poreklo čokolade in Milkin začetek
Čokolada, ena izmed najbolj priljubljenih sladic na svetu, ima globoke korenine, ki segajo več tisoč let nazaj. Zgodovina čokolade se začne v tropskih gozdovih Srednje Amerike, kjer so Maji in Azteki prvi gojili kakavovec (Theobroma cacao). Beseda “čokolada” izvira iz azteške besede “xocoatl”, ki pomeni grenak napitek iz kakavovih zrn. Maji so bili med prvimi, ki so iz kakavovih zrn izdelovali pijačo, imenovano “chocolatl”. Azteki so prav tako častili kakavova zrna in jih uporabljali kot valuto ter v verskih obredih, saj so verjeli, da je kakav darilo bogov in da ima čarobne lastnosti, ki povečujejo moč in modrost.
Evropejci so se prvič srečali s čokolado v 16. stoletju, ko so španski osvajalci prispeli v Srednjo Ameriko. Hernán Cortés, španski osvajalec, je bil med prvimi Evropejci, ki so okusili čokoladni napitek na dvoru cesarja Montezume. Sprva je bila čokolada v Evropi pripravljena podobno kot pri Aztekih - grenak napitek, začinjen z začimbami. Vendar so kmalu začeli dodajati sladkor in druge sladke sestavine, da bi prilagodili okus evropskim brbončicam.
Sredi 19. stoletja je industrijska revolucija prinesla velike spremembe v proizvodnji čokolade. Leta 1828 je nizozemski kemik Coenraad van Houten izumil postopek stiskanja kakavovih zrn, s čimer je ločil kakavovo maslo od kakavovega prahu. Leta 1847 je britansko podjetje Fry & Sons izdelalo prvo trdno čokolado, mešanico kakavovega prahu, kakavovega masla in sladkorja. To je bil začetek proizvodnje čokolade v obliki, ki jo poznamo danes.
Rojstvo blagovne znamke Milka
Čokolada Milka se je na našo srečo rodila leta 1901 v Nemčiji, v mestu Lörrach blizu meje s Švico. Slaščičar Suchard je, da bi dosegel sladkost in kremasto teksturo, ki jo je želel, kombiniral alpsko mleko z alpskih pašnikov z najkakovostnejšim kakavom, ki ga je lahko dobil. Zato ime MILKA izhaja iz kombinacije nemških besed MILCH (mleko) in KAKAO (kakav). Na začetku je bila proizvodnja čokolade seveda ročna, zahvaljujoč industrijski revoluciji in avtomatizaciji proizvodnje, pa se je Milka lahko množično razširila po vsem svetu.
Ime, embalaža in ikonična kravica
Pomen imena Milka: Dve teoriji
Čeprav je najpogostejša zgodba, ki jo lahko slišimo v zvezi z imenom čokolade Milka, ta, da je ime nastalo iz dveh besed, in sicer iz besede mleko (nem. milch) in kakav, obstaja še ena teorija. Čeprav bi bila tudi ta zgodba povsem verjetna, piše srbski Kurir, da naj bi čokolada Milka dobila ime po svetovno znani glasbenici, operni pevki Milki Trnina, ki je bila izredno priljubljena in cenjena v Evropi in Severni Ameriki na prehodu iz 19. in 20. stoletja. Bogati Švicar Carl Russ-Suchard, zet Philippa Sucharda, ki je osnoval podjetje, ki je leta 1901 začelo proizvajati čokolado Milko, je bil namreč oboževalec pevke Milke. Milka Trnina je bila rojena 19. decembra 1863 v okolici Ivanić-Grada in je ena največjih hrvaških opernih pevk ter hkrati tudi ena najpomembnejših sopranistk v celotni zgodovini opere. Znana je postala predvsem z izvajanjem Wagnerjevih del, čeprav je pela tudi Beethovnova, Mozartova in druga dela.
Vijoličasta embalaža in pojav kravice
Že leta 1901 je Milka dobila tudi svojo prepoznavno vijoličasto embalažo, ki je bila v tistem času prava posebnost, kravice pa še ni bilo na njej. Največ teoretikov trdi, da je živahna vijoličasta barva simbolizirala prestiž, ekskluzivnost in kakovost. Kravica Milka, ki danes velja za enega najbolj znanih simbolov blagovne znamke, pa se je prvič pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja in v hipu navdušila staro in mlado.
Proizvodnja in sestavine
Pridelava kakava
Gojenje kakava zahteva veliko osredotočenosti in potrpežljivosti, saj je zelo občutljiva rastlina. Za prvo obiranje kakavovih plodov je potrebnih pet let. Kakav se obira ročno, plodovi se z mačeto odrežejo neposredno na deblu ali na koncih vej. Kmetje dele kakavovih sadežev, kot so semena in pulpa, zlijejo na bananine liste. Listi se nato na vrhu prepognejo. Semena in pulpa se nato fermentirajo. Nato se zrna razporedijo na velike preproge in šest do deset dni sušijo na vročem tropskem soncu.
Milka in alpsko mleko
Čeprav je Milka svetovno znana in priljubljena znamka in čeprav mnogi verjamejo drugače, podjetje Milka svoje mleko kupuje na majhnih družinskih kmetijah v osrčju Alp, ki imajo povprečno po 60 krav. Tako lahko kmetje pozorno skrbijo za vsako kravo, Milka pa verjame, da je zaradi nežnega odnosa do krav njihova čokolada nežnejša in okusnejša.
Last Cow In The Village (Full documentary - eng sub)
Ponudba izdelkov Milka
Milka se ponaša z več kot 20 različnimi okusi in izdeluje tematske izdelke za različne priložnosti, kot so božični čokoladni snežaki, velikonočni zajčki in valentinovi srčki. Vsi Milka izdelki so brez glutena.
Oglaševalske kampanje in vpliv
Čustvene oglaševalske kampanje
Milka je znana po svojih čustvenih in toplih oglaševalskih kampanjah, ki pogosto poudarjajo nežnost, domačnost in toplino družinskih vezi. Milka je sinonim za mehkobo, toplino in sladko razvajanje.
Čokolada kot darilo
Ravno v prazničnem času je Milka lahko tista, ki bo brez truda razveselila tvoje najdražje, sodelavce, sosede. Na voljo so ti posebne izdaje, okrašene z božičnimi motivi, kot so čokoladni snežaki, jelenčki in božički, ter adventni koledarji.
Trajnost in prihodnost čokolade
Izzivi pridelave kakava
Velik del kakava pridelujejo majhni družinski kmetje, ki pogosto nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvenih storitev in drugih osnovnih potrebščin. 80 % kakava pridelujejo mali kmetje - teh je po vsem svetu približno pet do šest milijonov. Otroško delo je še vedno pereč problem v nekaterih regijah, kjer otroci delajo na kakavovih plantažah, namesto da bi obiskovali šolo. Okoljski vplivi pridelave kakava vključujejo krčenje gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo tal. Kmetje pogosto krčijo gozdove, da bi ustvarili nove površine za pridelavo kakava, kar vodi v izgubo habitatov za številne vrste rastlin in živali.
Prizadevanja za trajnostno pridelavo
Velika čokoladna podjetja in organizacije se trudijo izboljšati trajnostno pridelavo kakava, s čimer bi zagotovili pravično plačilo kmetom in zmanjšali negativne vplive na okolje. Iniciative, kot so certificiranje kakava (npr. Fairtrade, Rainforest Alliance) in programi za izobraževanje kmetov o trajnostnih kmetijskih praksah, so koraki v pravo smer. Prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev vključujejo tudi boj proti otroškemu delu in zagotavljanje boljših delovnih pogojev za odrasle delavce. Masovna proizvodnja prinaša tudi izzive, kot so ohranjanje kakovosti, trajnostna pridelava surovin in poštena obravnava delavcev v celotni dobavni verigi.
Potrošniki in transparentnost
Nove raziskave so pokazale, da 50 % potrošnikov čokolade v Sloveniji želi poznati poreklo sestavin v proizvodih, ki jih uživajo. Od potrošnikov lahko pogosto slišimo, da ne dobijo dovolj informacij o sestavinah izdelkov, ki jih uživajo. Podjetje Milka je kot ena najbolj znanih svetovnih znamk čokolade prepoznalo ta trend in pred kratkim s pogumno potezo odgovorilo na pričakovanja potrošnikov. Odločili so se, da bodo začasno zamenjali svojo priljubljeno vijolično kravico z resničnimi kravami Milka, zaradi katerih je njihova čokolada tako nežna. Mnoge znamke bodo v bližnji prihodnosti sledile trendu transparentnosti in odprte komunikacije s potrošniki.