Gojenje krompirja iz lanskih gomoljev

Krompir je po prihodu v Evropo v 16. stoletju sprva služil kot okrasna rastlina, cenjen je bil pri bogatih meščanih kot specialiteta. V času velike lakote je Marija Terezija leta 1767 izdala poseben ukaz o obveznem sajenju krompirja, s čimer je krompir poleg kruha postal najpomembnejše živilo v Sloveniji. Danes si našega jedilnika brez krompirja, pa naj si bo pečen, pražen ali kuhan, težko predstavljamo. Izhaja iz Peruja, kjer so ga gojili visoko v Andih v ostrih razmerah, danes pa se je razširil po vsem svetu, saj so sorte prilagojene različnim klimatskim razmeram.

Priprava in nakaljevanje semenskega krompirja

Za kakovosten in obilen pridelek je ključna izbira in priprava semenskega materiala. Čeprav mnogi vrtičkarji in pridelovalci radi vzgojijo lastno seme, je postopek pridelave zdravih semenskih gomoljev zahteven. Pogosto bolezni, kot je krompirjeva plesen, v skladišču sploh ne opazimo, pojavi pa se šele po saditvi. Zato je vsesplošna in razširjena praksa nakup semenskega krompirja v specializiranih prodajalnah. Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, ki vsebuje vse informacije o sorti, množitvi (E - primerno za sajenje tudi naslednje leto, A - načeloma se sadi v sezoni nakupa), pridelovalcu in morebitni tretiranosti.

Pri izboru semena je pomembna debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija. Seme debeline 35/55 mm ima več energije, je bolj odporno proti hladnim pomladim in zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev ter s tem tudi večji pridelek. Drobnejši semenski krompir ponavadi daje manjši pridelek. Napačno je prepričanje, da so manjši gomolji bolj kakovostno seme; ravno nasprotno, večji gomolji imajo več in močnejših poganjkov, kar pomeni močnejše in odpornejše rastline. Srednje debeli gomolji so najboljša izbira, saj majhni gomolji so lahko posledica bolezni ali virusov. Za razmnoževanje odberite srednje debele gomolje, ki so po možnosti brez znamenj krastavosti ali drugih bolezni in ne odganjajo prehitro.

Nakaljevanje gomoljev

Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo, predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni in dosežemo večje število gomoljev. Za nakaljevanje jih stresemo iz vreč in jih damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 10-15 °C. Lahko je nekoliko nižja ali višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni…). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte). Tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo.

Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje cimo potrgati in gomolje dati v ponovno nakalitev. Takšen krompir bo sicer slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za odstranjene poganjke. Če so kalčki že zelo porasli, jih ne odtrgamo, saj so prve klice najbolj rodovitne in odporne. Iz spečih očes se sicer vedno pojavijo novi kalčki, a ti imajo potem tanjša, nežnejša stebla, rastline pa so zaradi tega občutljivejše na bolezni in imajo nižji pridelek.

Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte, saj traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodnje sorte nakaljujemo pri višjih temperaturah, kar omogoča kalitev manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm).

Rezanje gomoljev

Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno (od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja), ne kar povprek. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu. Za sajenje lahko uporabimo tudi dele gomoljev, če ima vsak del vsaj 5 klic oz. očes.

Sajenje in nega krompirja

Sajenje pričnemo, ko so tla ogreta na 10 do 12 °C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. V osrednji Sloveniji je to običajno konec marca, če tla niso pokrita s snegom. Četudi so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj obstaja velika možnost aprilskih ohladitev. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir "mečejo" v več kot 20 cm globoke jarke, in potem traja mesec dni, da iz tal požene krompirjeva cima.

Priprava tal in gnojenje

Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Pomembno je, da krompir sadimo v rahla, dobro odcedna tla, mu zagotovimo dovolj hranil in vlage ter upoštevamo kolobar, s čimer zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev. Priporočljivo je zemljo za sajenje krompirja pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Tla morajo vsebovati veliko količino organske mase, zato se priporoča gnojenje z Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje kot insekticid in preprečuje prisotnost strun, polžev, majskih hroščev in koloradskega hrošča. Najboljši rezultati se dosežejo z gnojenjem z Neem cake dvakrat letno, spomladi in poleti.

Krompir ima visoke potrebe po kaliju, zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono, zato so zanj prava organska gnojila. Organik K potresite tik pred končno pripravo in ga zadelajte v tla do 20 cm v globino. Pri francoskem načinu sajenja krompirja ni treba pripravljati tal za sajenje z oranjem; gomolje krompirja položimo na tla in jih zastremo s 30 cm plastjo slame, pred zastiranjem pa pognojimo tla z organskim gnojilom v obliki pelet (npr. konjski gnoj v obliki pelet).

Kolobarjenje

Za uspešno pridelovanje krompirja je zelo pomembna kakovostna saditev, ne smemo pa pozabiti na kolobar. Ta mora biti vsaj tri, še bolje pa štirileten, kar pomeni, da krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Pred sajenjem krompirja je priporočljivo v jeseni posejati oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico. Če imamo v kolobarju kapusnice, pa dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija s svojim vonjem odganja nekatere talne škodljivce, ki bodo zato naredili manj škode.

Globina in gostota sajenja

Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Plitvo sajenje (0 do 2 cm) se priporoča pri fiziološko starih gomoljih, slabo skladiščenih, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko. Srednje globoko sajenje je od 2 do 5 cm, globoko pa več kot 5 cm. Na splošno velja: čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo.

Vrtičkarji krompir radi sadijo pregosto, kar povzroči manjši pridelek in drobnejše gomolje, nasad pa je zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim. Pri normalni debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m². Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm, saj bomo le tako imeli dovolj zemlje, da vrste osipamo. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen, sorto Kresnik pa malo gosteje.

Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm pa imamo dve možnosti: za hiter pobiranje mladega krompirja stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm. Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje ter sadimo v eno vrsto. V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka.

Zaščita pred plevelom in škodljivci

Plevel povzroča težave po vzniku krompirja pod prekrivko. Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Debel sloj slame pri francoskem načinu pridelave zaustavi rast plevelov. Če krompirja na vrtu ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.

Škodljivci in bolezni

Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Za koloradskega hrošča je značilno, da je slab letalec. Do posevka se premika bolj po tleh kakor z letenjem. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Nekateri vrtnarji in ekološki kmetje na večjih površinah uporabljajo tudi sesalce.

Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Prizadene ga lahko tudi krompirjeva plesen (Phytophthora infestans). Proti strunam lahko uporabimo vabo Bio Plantella Stop strune, ki s feromonom privablja odrasle samčke hrošča pokalice v vabo, s čimer preprečimo nastanek nove generacije ličink. Ker pa ima hrošč dolg razvojni krog (3 do 5 let), bodo v tleh ostale ličinke iz preteklih let, ki nam bodo še vedno delale škodo. Zanje se poslužujemo postavljanja prerezanih jabolk ali krompirja kot vabe. Feromon v vabi deluje do 3 mesece, nakar zamenjamo samo staro ampulo z novo.

Če je nasad krompirja okužen s krompirjevo plesnijo in gomolji že gnijejo, krompirja ne izkopavamo takoj, da ne povečamo škode. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pa pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi in da spore plesni v zemlji propadejo.

Osipanje in zalivanje

Ko bodo rastline pognale iz zemlje, ne smejo več pomrzniti. Ko bodo dosegle višino približno 15 centimetrov, jih obdajte z zemljo iz prostorčkov med vrsticami. Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo (zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila). Poskrbite, da svetloba ne bo osvetlila gomoljev, saj se v nasprotnem primeru lahko na krompirjih pojavijo zeleni predeli z visoko vsebnostjo solanina, ki je strupen. Tako boste zagotovili tudi bogato žetev.

Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden, porabimo pa od 20 do 25 litrov vode na kvadratni meter, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati. Z namakanjem tudi hladimo zemljo, s tem pa omogočimo, da se vsi procesi v gomoljih dogajajo "normalno" in preprečimo prezgodnje poganjanje kalčkov.

Pobiranje pridelka in skladiščenje

Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Krompir sorte Arrow bomo izkopali po 55 do 60 dneh po sajenju. Sorto Twister z vrta poberemo 75 dni po sajenju, s čimer se na vrtu hitro sprosti prostor za poletne vrtnine, ki bodo zagotavljale jesensko zimski pridelek.

Zadnje gomolje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir "osipali". Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo. Lanskih krompirjevih vršičkov ne puščajte na vrtu, saj vsebujejo veliko solanina in v njih rade prezimijo ličinke koloradskega hrošča. Vrške poberite in jih zavrzite.

Najprimernejša temperatura za daljše skladiščenje krompirja je okrog 6 °C. Sorte s kratko vegetacijo - zgodnje sorte - se običajno skladiščijo krajši čas. Če želimo krompir skladiščiti, je pomembno, da se pozanimamo o odpornosti posamezne sorte na bolezni. Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve, brstičnega, glavnatega in listnatega ohrovta ter zelja.

Sorte krompirja in njihova izbira

Pri izbiri sorte moramo najprej vedeti, za kakšen namen bomo sorto sadili. Sorte krompirja se ločijo po zgodnosti, konsistenci kuhanega krompirja, vsebnosti škroba in proteinov, barvi mesa (rumena, rdeča, vijoličasta, modra ali črna) ter obliki (okrogla, podolgovata ali zakrivljena). Starejše sorte so običajno bolj aromatične. Sorte se med seboj ločijo tudi po odpornosti ali tolerantnosti na različne bolezni. Če sadimo krompir samo za sprotno porabo, potem ta faktor ni najbolj pomemben. Zagotovo pa je pomembno, ali bomo krompir po večini kuhali ali pekli, ali imamo raje svetlejše (belo) ali bolj rumenkasto meso.

Slovenske sorte krompirja

Krompir je ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo, zato imamo na slovenskem trgu seme slovenskih sort. Večina novih slovenskih sort je poimenovanih po slovenskih rekah. Paleta je široka, tako da lahko vsak najde nekaj zase.

• KIS Slavnik: Zelo zgoden, sladek krompir, primeren za domačo uporabo na vrtu in uživanje mladega krompirja.
• KIS Vipava: Zelo zgodna, a se kljub zgodnosti zelo dobro skladišči. Primerna za vsakega vrtičkarja. Občutljive lahko zmoti temnejša kožica, a se po kuhanju in pečenju temna barva razbarva.
• KIS Savinja: Sledi po zgodnosti, daje zelo visok pridelek, ima svetlo kožico, plitva očesa in belo meso, primerna predvsem za kuhanje.
• KIS Kokra: Ima svetlo rumeno meso, rumeno kožico in je že zelo primerna tudi za skladiščenje. Odlikuje se tudi po odpornosti na krompirjevo plesen.
• KIS Krka: Povsem belo meso, namenjena tudi skladiščenju.
• KIS Sora: Pozna novejša slovenska sorta s krem belim mesom in visokim pridelkom. Sadimo jo nekoliko redkeje, saj je zelo močna in košata sorta.
• KIS Razor: Najnovejša srednje pozna sorta z rumenim mesom in rumeno kožico.
• Kresnik (kifeljčar): Stara, dobro znana slovenska sorta, ki po okusu zagotovo prednjači pri pečenju. V Sloveniji je najbolj poznana in priljubljena sorta.

Poleg slovenskih sort so na voljo tudi druge, tuje sorte, nekatere med njimi so odporne na krompirjevo plesen.

Alternative metode gojenja krompirja

Pojavilo se je več novih metod sajenja in gojenja krompirja na zasebnih parcelah, ki obljubljajo dobre donose z znatno nižjimi stroški dela. Ena izmed njih je metoda Galine Kizime, ljubiteljske vrtnarke, ki promovira vrtnarjenje brez večjega fizičnega napora. Njena metoda sajenja krompirja je idealna za upokojence, saj gredice s korenovkami ne zahtevajo predhodne obdelave zemlje, pletve, zalivanja ali škropljenja skozi vso sezono. Ta metoda je primerna za zgodnje, srednje zgodnje in srednje zrele sorte krompirja, zgodnje in pozne sorte pa se lahko izmenjujejo v isti gredici.

Metoda Galine Kizime

Za setev so primerni čvrsti, zdravi krompirji, velikosti približno kokošjega jajca. Manjši gomolji lahko znatno zmanjšajo pridelek. Krompir temeljito operemo, nato ga damo v posodo in napolnimo s čisto vodo pri 45 °C. Lahko jih zdravimo s Fitosporinom; majhno količino raztopine raztopite v vodi, gomolje namakajte v raztopini pol ure in jih nato posušite. Po predelavi krompir položimo na sonce, da gomolji pod svetlobo pozelenijo, kar traja tri tedne. Nato jih položimo v vrste v škatle iz vezanega lesa ali pletene košare, obložimo s časopisnim papirjem in postavimo v temen, topel prostor, da kalijo. Vzklili gomolji se razporedijo po izbrani deviški parceli na vrtu, pri čemer zemlje ni treba prekopati ali odstranjevati plevela.

Krompir se položi v dve vrsti, 40-50 centimetrov narazen. Med gomolji je dovolj razmika 20-25 centimetrov. Majhne gomolje je treba posaditi po 2-3 naenkrat. Velik krompir prerežemo po dolgem na pol, ga pustimo nekaj dni sušiti in nato posadimo na gredice. Gredico nato prekrijemo s plastjo sena. Če sena ni na voljo, bodo zadostovali suhi listi, trava ali celo papir. Pokrivni material mora biti suh in omogočati dostop zraka do gomoljev. Če obstaja nevarnost ponavljajoče se zmrzali, lahko gredico dodatno izolirate z juto, spunbondom ali lutrasilom. Nato se ves plevel, pobran z parcele med sezono, razprostre po gredici. Paziti je treba, da plast komposta med posedanjem ne razkrije rastočih gomoljev. Kizima priporoča, da med vrste nalijete gnojevko. Ko rastline odcvetijo, je treba odstraniti socvetja, da rastlina lahko vso svojo energijo posveti tvorbi korenin. Na rastlino lahko pustite eno socvetje, da ugotovite, kdaj je prva žetev zrela. Za žetev krompirja dvignite pokrivno plast, poberite gomolje in travo vrnite na prvotno mesto. Treba je zagotoviti, da so gomolji vedno pokriti s travo.

Krompir na balkonu ali terasi

V vrtnih centrih so sedaj naprodaj posebna dvoslojna korita za sajenje, ki jih lahko uporabite za sajenje krompirja na balkonu. Eno od korit ima vdolbinice, ki omogočajo, da lahko laže odstranite zrele gomolje. To korito se nato namesti v običajno korito za rastline. Če krompir sadite v korita, morate poskrbeti le, da ne bo prišlo do zastajanja vode. Za to v korito položite koščke gline ali pesek, nato pa ga napolnite s prstjo za sajenje. Pozneje lahko v prsti pripravite tudi brazde.

tags: #krompir #zrasel #iz #gomoljev #iz #preteklega

• Recept za Štefani pečenko
• tradicija in sodobnost v prigrizkih
• Vegetarijanski krompirjev golaž s stročnicami
• Klasični recepti za kulinarično razvajanje
• Okusna puranja rižota