Krompir (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo kot živilo. Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki pa uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje pa tudi drugi raziskovalci. Sir Francis Drake naj bi ga med prvimi uporabil za prehrano leta 1581. V splošni prehrani evropskega naroda se je začel uporabljati šele 200 let pozneje, ko se je iz kolonialnih držav ob Atlantskem oceanu počasi širil po stari celini.
Na Slovensko je krompir prišel v času Habsburške monarhije, ko je cesarica Marija Terezija leta 1767 izdala ukaz o sajenju krompirja, da bi izboljšala prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Nizka cena in zmanjšanje lakote po Evropi sta bila verjetno dva glavna razloga za naraščajočo priljubljenost krompirja. Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, ki se razlikujejo po barvi (bele, rumene, rožnate, rdeče, vijolične) in strukturi (vodene, mokaste).
Krompir je danes četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini predelane hrane na svetu in bistvena sestavina številnih kuhinj. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 8 tisoč leti na jugu današnjega Peruja in skrajnem severozahodu Bolivije.
Prehranska sestava in uporabna vrednost
Procentualno krompir vsebuje skoraj 80 % vode, 17,5 % ogljikovih hidratov, 2 % beljakovin in 0,1 % lipidov. Večino ogljikovih hidratov predstavlja škrob. Od mineralnih snovi vsebuje največ kalija (421 mg na 100 g) in fosforja (57 mg na 100 g), od vitaminov pa vitamin C (19,7 mg na 100 g).
Mohar pojasnjuje, da med sortami obstajajo razlike v zgodnosti in občutljivosti na sušo, visoke temperature ter bolezni in škodljivce. Poznejše sorte potrebujejo več vode, hranil in daljši čas za rast, zato je tudi oskrba različna. Zgodnje sorte lahko nakalimo in pokrijemo s prekrivkami za še zgodnejši pridelek, pobiramo jih že konec maja, junija in julija. Poznih sort praviloma ne nakalimo in pokrijemo, saj se ne gre za zgoden izkop pridelka, ki bo septembra.
Zgodovina skozi oči krompirja - Leo Bear-McGuinness
Sorte krompirja glede na uporabnost v kuhinji
Sorte krompirja ločimo predvsem po teksturi, vsebnosti škroba in prehranski uporabnosti v kuhinji. Čeprav velja tip B za najbolj široko uporaben krompir, univerzalne sorte ni oz. ne obstaja. Za kakovost in uporabnost krompirja v kuhinji je pomemben predvsem delež škroba v gomolju. Vrste z večjo vsebnostjo škroba so bolj primerne za pečenje, tiste z nižjo pa za kuhanje.
Kuharski tipi krompirja:
- TIP A - primeren za solate in pečenje. Ima manj škroba in je čvrst krompir, ki se ne razkuha.
- TIP B - primeren za praženje in pire.
- TIP C - pire, krompirjevo testo, pomfrit. Je rahel krompir, ki se razkuha v vodi in je primeren za pečenje, pire in pomfrit, jedi, ki zahtevajo škrobnate (bolj suhe krompirje).
- TIP D - primeren za predelavo v škrob (pri nas ga pravzaprav ne zasledimo).
- TIP AB - primeren za solate, pečenje in praženje.
- TIP BC - za praženje, pire in cvrtje.
Razlike glede na strukturo gomolja:
Za kulinarične potrebe je dobro poznati tudi različne strukture krompirja. V osnovi ločimo tri tipe gomoljev: moknati, srednje trdi in trdi ali voskasti tip krompirja.
- Moknati ali škrobnati krompir je običajno večji, ima nizko vsebnost vlage in visoko vsebnost škroba. Med kuhanjem zlahka razpade, zaradi česar je idealen za pripravo pirejev, cmokov, enolončnic ter za zgoščevanje. Je odlično vpojen, kar pomeni, da bo vpil maslo in smetano, ki mu ju boste dodali pri pripravi pireja. Uporabite ga lahko tudi za pripravo praženega krompirja, čipsa, krompirjevih palačink in ocvrtega krompirčka. Po drugi strani se škrobnati krompir z lahkoto razgradi in dobi mokasto strukturo, kar pomeni, da je slaba izbira za krompirjeve solate ali gratiniranje. Belo ali rumeno meso bo vaš nož hitro obarvalo z belim filmom mlečnega videza, ko ga boste lupili in rezali.
- Srednje trdi tip krompirja je običajno primeren za vse vrste uporabe. V to kategorijo spadajo sorte z rumenim mesom, pa tudi pri nas nekoliko manj razširjene modre in vijolične sorte. Te so ravno prav škrobnate in voskaste, da so primerne za vsakovrstno uporabo; tako za pečenje, kot za kuhanje in cvrtje. Za živahno barvo kožice se običajno skriva svetlo vijolično, čvrsto meso z okusom zemeljskega in rahlo oreščkastega. Med kuhanjem njegova koža potemni, meso pa rahlo posvetli.
- Trdi ali voskasti krompir pa je značilna tanka papirnata koža, ki jo lahko enostavno spraskate z nohti. V to kategorijo spada večina sort rdečega krompirja, mlad in droben krompir. Ti gomolji imajo nižjo vsebnost škroba in voščeno strukturo, tako da bodo med termično obdelavo brez težav obdržali prvotno strukturo. Meso je kremasto in se kar topi v ustih. Običajno ima tudi bolj značilen okus po krompirju, kot njegovi kolegi moknatega tipa in se dobro dopolnjuje z majoneznimi prelivi, olivnim oljem in rožmarinom ter gorčico.
Slovenska sortna lista in priporočila za pridelovalce
Namen našega dela je pomagati pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena na naše rastne razmere in zahtevam potrošnikov. V letošnji sortni listi je kar šest novih sort, ki so končale preskušanje, ter ponovno sorta ARROW, ki je letos na voljo v večji količini. Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 24 sort krompirja. Le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo. To velja tudi za sorte, odporne proti krompirjevi plesni, ki so zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce na priporočeno sortno listo uvrščene pet: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister. Sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni.
To pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo. Večjim pridelovalcem pa svetujemo med 3 in 5 škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem preprečimo, da plesen ne bo razvila odpornosti proti R genom, in nam bodo ti dolgoročno na voljo za lažjo kontrolo bolezni.
Pregled izbranih sort krompirja
Zelo zgodnje sorte (pobiranje ob koncu pomladi ali zgodaj poleti)
-
Arrow
Najzgodnejša sorta krompirja v Sloveniji, pobiramo jo 60 dni po sajenju. Vrtičkarji jo cenijo zaradi visokega pridelka prvega krompirja in dobrega skladiščenja. Sadimo jo v zemljo, ogreto na 8 °C, običajno v marcu ali aprilu. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja srednje število debelih gomoljev, ki so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je belo, kožica je svetla. Odlična jedilna sorta za kuhanje v tipu AB in pečenje, zelo primerna za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih.
-
KIS Slavnik
Slovenska sorta, primerna za zelo zgodnjo pridelavo mladega krompirja, dozori že v 60 dneh. Kljub zgodnosti se relativno dobro obdrži pri skladiščenju (do novega leta). Rastlina tvori majhno število velikih, enotnih, ovalnih gomoljev z rumeno gladko kožico in svetlo rumenim mesom. Sorta je dobro odporna na škrlup in srednje občutljiva na plesen na gomoljih in listih. Priporoča se za pridelavo pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. KIS Slavnik ni občutljiv na virusne bolezni, srednje občutljiv je na plesen na listih in občutljiv na plesen na gomoljih. Odlična jedilna sorta z nekoliko nižjo vsebnostjo sušine v tipu AB. Odlična jedilna sorta za kuhanje, praženje, pečenje in pripravo domačega pomfrija.
-
Jaerla
Spada med zelo zgodnje sorte, še posebej primerna za pridelavo mladega krompirja. Izjemno odporna na zmrzal in dobro prenaša sušna obdobja. Gomolj je velik, ovalne oblike, z rumenim mesom in svetlo rumeno lupino. Še posebej okusen, če ga spečemo v pečici ali pripravimo v solati. Spada v tip B za kuhanje in praženje.
-
Colomba
Zelo zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Grm je velik s srednjim številom stebel. Nastavlja številne debele gomolje, ki so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso in kožica sta rumena. Odlična jedilna sorta za kuhanje in praženje v tipu AB. Zelo primerna je za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev. Občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih. Je občutljiva na sušo.
Zgodnje sorte
-
Red Scarlet
Zgodnja sorta z dolgimi, ovalnimi gomolji, rdečo kožico in rumenim mesom. Izvira iz Turčije. Pobiramo ga približno 70 dni po sajenju. Po kuhanju ima vlažno, voskasto strukturo, je trd, ne razpade in ga je mogoče rezati. Idealna za kuhanje, pečenje in dušenje, še posebej priporočljiva za pečenje v pečici ali uporabo v krompirjevih solatah.
-
Kleopatra
Izjemno vzdržljiva in odporna na neugodne rastne razmere, pogosto se uživa kot mladi krompir. Ima velike, ovalne gomolje z gladko rdečo lupino in svetlorumenim mesom. Po kuhanju ima rahlo vlažno, voskasto, a še vedno čvrsto strukturo. Primerna za kuhanje, pečenje in cvrtje, odlično se obnese tudi v obliki ocvrtega krompirčka. Znana je po dobri odpornosti na virusne in glivične bolezni, a nekoliko bolj nagnjena k listnemu ožigu. Dobro uspeva v ilovnatih in peščenih tleh. Pri skladiščenju je potrebne nekoliko več previdnosti, da se izognemo poškodbam.
-
Bellarosa
Sorta zgodnjega zorenja, za popolno zrelost potrebuje približno 75 dni. Tvori gomolje z rdečo lupino in svetlejšim rumenim mesom, ki tehtajo med 120-210 g. Ti so ovalne in rahlo zaobljene oblike. Gomolji so srednje veliki, odlični za praženje in pečenje. Izvira iz Turčije. Naravno odporna sorta, ki se najbolje obnese pri pripravi pireja ali praženega krompirja. Zelo zgodnja sorta, ki je med prvimi za pobiranje (50-70 dni, prve gomolje že 45. dan po pojavu poganjkov). Rastline so pokončne, dosežejo velikost 70-75 centimetrov. Cvetenja običajno niti ne pride. Lupina je rdeče barve, notranjost je rumena. Znana po prijetnem okusu, ki se lahko po določenem času skladiščenja še izboljša. V primerjavi z ostalimi zgodnjimi sortami se lahko neverjetno dolgo hrani in je primerna za ozimnico (do februarja pri temperaturi do 10 °C). V kuhinji je vsestransko uporabna, spada v tip B, primerna za kuhanje in pečenje. Ne razpade med kuhanjem, zato je primerna za solate ali enolončnice. Dobra je tudi za praženje, pečenje ali cvrtje. Nezahtevna za gojenje, prilagodi se različnim tlom in podnebnim razmeram, razen glinenim. Odporna je na sušo in visoke temperature, ni nagnjena k boleznim. Tudi mehanske poškodbe pridelka ne uničijo. "Votlo srce" in pegavost se pojavita redko. Daje dober pridelek. Pred sajenjem je gomolje priporočljivo nakaliti. Nekaljene sadimo, ko ima prst več kot 8 stopinj Celzija. Pri sajenju za velik krompir sadimo na razdalji 30 centimetrov, med vrstami pa 75 centimetrov.
-
Actrice
Zgodnja jedilna sorta. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja srednje število debelih gomoljev, ki so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso in kožica sta rumena. Odlična jedilna sorta za kuhanje in praženje v tipu AB in pečenje. Občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih.
-
KIS Blegoš
Nova zgodnja slovenska sorta odlične jedilne kakovosti, z dovolj visoko sušino (21 %). Sorta je široko uporabna v kuhinji, primerna še posebno za kuhanje, pečenje in praženje. Ni občutljiv na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere. Cveti belo, cvetovi so srednje številni. Tvori veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je rumena, meso je rumeno. Je izjemno kakovostna večnamenska zgodnja sorta v tipu kuhanja AB, odličnega okusa, primerna za kuhanje, praženje, pečenje, pomfrit in čips.
-
Nöstling
Zgodnja sorta, odlične jedilne kakovosti, primerna za pečenje, kuhanje ter praženje.
-
Marabel
V Sloveniji je postala najbolj priljubljena zgodnja sorta.
Srednje zgodnje sorte
-
La Strada
Zelo hitro polni gomolje, ki so zelo veliki. Pridelovalci, ki prodajajo prvi zgodnji krompir na tržnici, so ugotovili, da je sorta La Strada prava izbira za nadomeščanje sorte Maris Bard. Ima odlično dormanco in se zato dobro skladišči. Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je svetlo rumeno. Je srednje zgodnja sorta povprečne kakovosti, primerna predvsem za kuhanje. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je tolerantna na sušo.
-
Constance
Ima srednjo vsebnost suhe snovi, ki daje zelo prijeten okus. Je vsestransko uporabna v kuhinji in pri testu najbolj okusna. Pozitivno je tudi to, da ima pozno dormanco, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi, kar za srednje zgodnje sorte ni pogosto. Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika. Gomolji so srednje številni, dolgo ovalni in debeli. Očesa so plitva. Kožica je rumena, meso svetlo rumene barve. Je kakovostna srednje zgodnja sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja B. Je občutljiva na virusne bolezni in srednje odporna na krompirjevo plesen na gomoljih. Je precej tolerantna na sušo.
-
Esmee
Ima zelo velik nastavek gomoljev (okrog 15 gomoljev) z plitvimi očesi. Za dober pridelek je treba izvajati redno zaščito proti krompirjevi plesni. Najbolje uspeva na lahkih in prodnatih tleh. Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Grm je srednje velik s srednjim številom stebel. Nastavlja debele gomolje, ki so ovalni, s plitvimi očesi in gladko kožico. Meso je svetlo rumeno, kožica rumena. Je kakovostna jedilna sorta za kuhanje in praženje v tipu B. Primerna za pranje gomoljev. Corinna je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih. Je precej tolerantna na sušo. Precej odporna na navadno krastavost. Za pridelovanje semenskega krompirja ni primerna.
-
Alouette
Zagotavlja dobre in kakovostne pridelke jedilnega krompirja. Odpornost izhaja iz divjih vrst krompirja, ki jih več let selekcionirajo in oprašujejo z gojenimi jedilnimi sortami. Je srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje bujen grm s temno zelenimi listi. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev, ki so dolgo ovalni, očesa srednje plitva. Je kakovostna srednje pozna sorta, primerna predvsem za kuhanje, praženje in pečenje, v tipu kuhanja B. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo veliki. Je občutljiva na virusne bolezni, odporna je proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in za EKOLOŠKO PRIDELAVO.
-
Corinna
Je srednje zgodnja jedilna sorta. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo, cvetovi so maloštevilni. Tvori srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so okrogli, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je temno rumeno. Je izjemno kakovostna srednje zgodnja sorta z rahlim mesom v tipu AB, primerna predvsem za kuhanje, praženje in pečenje do februarja. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo visoki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je odporna na rumeno krompirjevo ogorčico. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere.
-
Supernova
Srednje zgodnja sorta, odlične jedilne kakovosti z okroglo ovalnimi gomolji.
-
KIS Kokra
Rodovitna srednje zgodnja sorta primerna za ozimnico.
Srednje pozne sorte
Srednje pozne in pozne sorte se skladiščijo bolje od zgodnjih, so po obliki večje, imajo debelejšo lupino in so primerne za ozimnico, saj se lahko obdržijo vse do pomladi. V to skupino običajno sodijo tipi z večjo vsebnostjo škroba, ki se hitreje razkuhajo in so zato najbolj primerni za pireje.
-
Desiree
Veliki, rahlo podolgovati ovalni gomolji z rdečo kožico in svetlo rumenim mesom. Gre za srednje pozno sorto, idealno za ozimnico. Kuhan krompir ima nekoliko mokasto strukturo, ki pa po termični obdelavi še vedno ostane čvrsta in ne razpade. Je najbolj znan med krompirji z rdečo lupino, primeren pa je tako za kuhanje, pečenje in cvrtje, še posebej pa ga priporočajo za pireje, njoke, krokete in ocvrtke. Ena glavnih prednosti te sorte je, da je precej odporna na sušo, zato je dobra izbira tam, kjer poleti primanjkuje vode ali kjer je težje zagotoviti ustrezno namakanje. V primerjavi z nekaterimi sortami, ki jih pogosto prizadene kožna pegavost in listni ožig, Desiree nima teh težav.
-
Manitou
Dobro raste tudi pri visokih temperaturah in je enostavna za vzdrževanje, če skrbimo za preprečevanje razvoja krompirjeve plesni. Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika. Gomolji so srednje številni, okroglo ovalni in debeli. Očesa so plitva. Kožica in meso sta rumene barve. Je kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja AB. Je občutljiva na virusne bolezni in zelo odporna na krompirjevo plesen. Je srednje tolerantna na sušo, gomolji lahko pokajo in izraščajo. Manj je primerna za pridelovanje semena. Sorta je odporna proti nematodam in srednje proti krompirjevemu raku.
-
Rudolph
Srednje pozna sorta, ki uspešno nadomešča sorto Romano. V tržni pridelavi v Sloveniji je zelo razširjena. Povpraševanje se povečuje zaradi dobrega skladiščenja in visokega deleža suhe snovi. Gomolji v kleti zdržijo do pozne pomladi. Je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika, listi so veliki in temnejši. Oblikuje veliko število srednje debelih gomoljev, ki so ovalni, očesa plitva. Kožica in meso sta svetlo rumena. Je kakovostna sorta, primerna za kuhanje, praženje in pečenje, v tipu kuhanja B. Je dokaj odporna proti virusnim boleznim, manj proti krompirjevi plesni. Je dokaj odporna na sušo in slabše pridelovalne razmere.
-
Gatsby
Med novejšimi sortami je zelo perspektivna, na Škotskem jo uporabljajo za bio pridelavo. Ta srednje pozna sorta krompirja v Sloveniji zagotavlja odličen pridelek, saj je bolj odporna na plesen, krastavost in črno nogo. Je srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika s številnimi stebli, listi so veliki in svetlo zeleni. Cveti belo. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev, ki so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je svetlo rumena. Je odporna proti krompirjevi plesni in zato primerna tudi za pridelavo na vrtovih in EKOLOŠKO PRIDELAVO. Je občutljiva na črno nogo krompirja.
-
Bintje
Stara, zelo priljubljena in kakovostna sorta krompirja, izvira iz Nizozemske. Zaradi blagega nevtralnega okusa spada med najbolj pogosto gojene sorte. Ima ovalne podolgovate gomolje, bledo rumeno kožico in svetlo rumeno meso. Primerna je za kuhanje, pečenje in cvrtje, še posebej pa se priporoča za pripravo pomfrija in čipsa. Enostavna za gojenje, saj je odporen na mehanske poškodbe. Poleg tega se zlahka prilagaja različnim podnebnim razmeram. V času rasti potrebuje veliko sonca, vegetacija pa traja približno 120 dni.
-
Bernina
S čvrstim mesom tipa AB za pridelavo debelih gomoljev ozimnice, ki se odlično skladišči.
-
Jelly
Vsestransko uporaben kakovosten krompir za ozimnico, odličen za pomfrit.
Pozne sorte
V Sloveniji redko pridelujemo najpoznejše sorte za predelavo v škrob, ki zorijo šele konec oktobra, ker nimamo predelovalne industrije za škrob. Ne priporočamo pa pridelavo poznih sort za jedilni krompir, ker so lahko težave z boleznimi in poznim izkopom jeseni, ko je pogosto slabo vreme.
-
KIS Mangart
Nova sodobna pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti. Sušina mesa je normalno okrog (21 %).
-
KIS Tamar
Nova pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, sušina mesa je srednja (19 %).
Zaščita in skladiščenje krompirja
Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami, šele nato se ga skladišči za ozimnico v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v krompirju kopičenje zelo nevarnega alkaloida - solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila.
Pomemben patogen je tudi bakterija z znanstvenim imenom Ralstonia solancearum (Smith) Yabuchi et al., ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in paradižnika in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju.
Ko izbiramo krompir zase, je dobro upoštevati nekaj ključnih stvari: izberemo takega, ki je težak in zelo čvrst, s čisto kožo in le nekaj očesi. Izogibamo se gomoljem z večjimi madeži, razpokami ali zarezami. Nikar ne posegamo po krompirju, ki ima del gomolja obarvan v zelenkast odtenek, ker je bil preveč izpostavljen svetlobi in je sprostil preveč solanina, toksina, zaradi katerega lahko zbolimo. Kadar kupimo več kilogramov krompirja, ga neopranega shranimo na zraku, v temnem in hladnem prostoru, na temperaturi med 10 in 18 stopinjami Celzija.
Nakup semenskega krompirja v Sloveniji
Semenski krompir sorte Arrow, La Strada, Constance, Esmee, Alouette, Manitou, Rudolph in Gatsby je na razpolago v poslovalnicah po vsej Sloveniji in čaka, da ga posadite na vrt ali polje. Vse sorte prihodnje generacije, ki so odporne na plesen so na voljo v kmetijskih trgovinah in vrtnih centrih po celi Sloveniji.