Krompir (Solanum tuberosum) je ena najpomembnejših poljščin na svetu, ki sodi v družino razhudnikovk (Solanaceae), kamor uvrščamo tudi paradižnik, papriko in jajčevec. Za razliko od drugih gospodarsko pomembnih razhudnikovk, ki oblikujejo plodove nad zemljo, so pri krompirju užitni podzemni stebelni gomolji.
Kaj je stebelni gomolj?
Gomolj je rastlinska struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki rastlini pomaga preživeti neugodna obdobja. Stebelni gomolj je močno odebeljeno steblo, ki ga od koreninskih gomoljev ločimo po tem, da ima zalistne brste. Pri krompirju se gomolj razvije iz podzemnega stolona (živice), njegova znamenita »očesa« pa so dejansko brazgotine, ki ostanejo ob odpadu majhnih luskastih listov.
Zgodovina in pomen krompirja
Domovina krompirja je Južna Amerika, širše območje Andov. V Evropo je prišel po letu 1492, vendar so ga sprva gojili le kot okrasno rastlino. Šele lakota, povezana z vojnami v 18. stoletju, in ukazi Marije Terezije iz leta 1767 so spremenili odnos do te kulture. Danes imajo Slovenci dolgo zgodovino pridelave, zaradi česar nas pogosto imenujejo »krompirjev narod«.
Uspešna pridelava na domačem vrtu
Krompir za gojenje ni zelo zahteven, vendar potrebuje ustrezne pogoje:
- Tla: Najboljša so globoka, rahla in ne preveč kamnita tla, kjer ne zastaja voda.
- Kolobarjenje: Na isto površino ga sadimo le vsaka štiri leta.
- Sajenje: Sadimo, ko temperatura tal doseže vsaj 8 ˚C (običajno konec marca). Za hitrejši vznik lahko uporabimo nakaljen semenski krompir.
- Nega: Okopavanje in osipanje sta ključna procesa. Osipljemo ga, ko rastline dosežejo 15-20 cm višine, s čimer preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in zaradi svetlobe pozeleneli.
Skladiščenje in težave pri gojenju
Krompir skladiščimo v hladnem in temnem prostoru. Pomembno je opozoriti, da sončna svetloba povzroči nastanek strupenega alkaloida solanina, zaradi česar zeleno obarvanih gomoljev ne smemo uživati. Med najpogostejšimi težavami pri gojenju so krompirjeva plesen in bakterijske gnilobe (npr. črna noga). Okužene gomolje je treba izločiti, pri čemer pazimo, da na isto mesto krompirja ne sadimo ponovno vsaj štiri leta.
Kulinarična uporabnost in tipi krompirja
Okusnost jedi je odvisna od sorte in kulinaričnega tipa gomolja:
| Tip | Lastnosti | Uporaba |
|---|---|---|
| A | Čvrst, se ne razkuha | Solate |
| B | Srednje čvrst | Vsestranski (kuhanje, praženje) |
| C | Moknat, veliko škroba | Pire, zgoščevanje jedi |
| D | Izrazito moknat | Predelava v škrob |
Krompir je bogat z ogljikovimi hidrati, kalijem, vitaminom C in vitamini skupine B. Da bi ohranili čim več hranil, ga je priporočljivo kuhati v manjši količini vode, na sopari ali celo v lupini.