Samooskrba postaja vse pomembnejša, doma pridelan krompir pa ima še posebej dober okus. Krompir je vrtnina oziroma poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne znamo več predstavljati. Čeprav je nekoč veljal za »hrano ubogih«, je danes, na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku.
Izbira in priprava semenskega krompirja
Pri pridelovanju krompirja je izjemno pomembno, da si za saditev zagotovite kakovostno seme. Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti, množitvi, pridelovalcu in morebitni tretiranosti. Pozorni moramo biti na to, ali je krompir tretiran, saj za ekološko pridelavo gomolji ne smejo biti tretirani.
Debelina semena in nakaljevanje
Seme krompirja je v trgovinah na voljo v dveh debelinah: droben (28-35 mm) ali debel (35-55 mm). Za površino 10 m² potrebujemo 5 kg krompirja debeline 35-55 mm. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje:
- Krompir stresemo iz vreč v svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C.
- Gomolje nasujemo v zaboje v eni plasti, da se razvijejo kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki.
- Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oziroma belimi poganjki za saditev niso primerni.
Optimalni pogoji za rast
Krompirju najbolj ustrezajo rahla, dobro prepustna tla z drobljivo strukturo, ki so bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Najprimernejša je peščeno-humusna ali peščeno-ilovnata prst. Optimalen pH tal se giblje med 5 in 6,5.
Temperatura in vlaga
Najprimernejši čas za sajenje je, ko je temperatura tal najmanj 8-9 °C. Ne hitite in ne sadite v prehladna tla, saj tvegate propad gomoljev. Med rastjo krompir potrebuje stabilne temperature in zmerno vlažnost; v sušnih obdobjih je priporočljivo dodatno namakanje.
Sajenje in nega
Krompir sadimo narazen v vrsti 20-30 cm, med vrstami pa pustimo 60-75 cm prostora. Pri zgodnjih sortah so sadilne razdalje manjše, pri poznih sortah pa morajo biti večje.
Gnojenje in kolobar
Tla globinsko prerahljamo s prekopalnikom in pognojimo z organskim gnojilom (npr. Biogrena, Organik, Naturen konjski gnoj, Guano, Neem Cake). Za fitohigienske razloge se izogibajte večletnemu sajenju na istem mestu; priporočljiv je vsaj štiriletni kolobar.
| Sorta | Značilnosti |
|---|---|
| La strada, Maris Bard, Riviera | Zgodnje sorte, manj dovzetne za plesen. |
| KIS Slavnik | Zelo zgodnja, odporna, odlična kakovost. |
| Jelly | Vsestransko uporaben krompir za ozimnico. |
| Annabelle | Primeren za ekološko pridelavo. |
Bolezni in škodljivci
Krompir napada več bolezni in škodljivcev, med katerimi sta najpogostejša krompirjeva plesen in koloradski hrošč. Sodobne sorte so vse bolj odporne na nekatere od teh težav. Za obvladovanje koloradskega hrošča se lahko uporabljajo jarki, prekriti s folijo, ali pa se hrošči ročno pobirajo.
Ekološko pridelovanje krompirja je trajnostna alternativa konvencionalnemu, saj ne uporablja kemičnih pesticidov, s čimer ohranjamo biodiverziteto in zagotavljamo varnejšo hrano za zdravje ljudi.