Uvod: Kaj je krompir?
Krompir (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi. Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja pa uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje pa tudi drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Krompir so v Evropo prinesli iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. Eden prvih, ki naj bi ga za prehrano uporabil, je bil sir Francis Drake.
V notranjost Evrope se je krompir širil postopoma iz kolonialnih držav, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na Slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo.
Botanične lastnosti in sorte
Danes poznamo preko 3000 sort krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture.
Hranilna vrednost in sestava
Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode - skoraj 80 %, 17,5 % ogljikovih hidratov, 2 % beljakovin in 0,1 % lipidov. Večino vsebnosti ogljikovih hidratov predstavlja škrob. Od mineralnih snovi vsebuje največ kalija (421 mg na 100 g) in fosforja (57 mg na 100 g), od vitaminov pa vitamin C (19,7 mg na 100 g).
Pravilno shranjevanje krompirja
Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami. Šele nato se ga skladišči za ozimnico v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba namreč povzroči v krompirju kopičenje zelo nevarnega alkaloida - solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila.
Škodljivci in bolezni krompirja
Krompir je podvržen napadom različnih škodljivcev in bolezni:
- Krompirjeva vešča: Ta škodljivec je dolg okoli 5 mm z razponom kril od 15 do 17 mm. Sprednja krila so sivo-rjave barve s temnimi pegami, zadnja krila pa so rumenkaste barve. Sprednja krila so močneje razvita kot zadnja, iz njegove zalege pa se razvije gosenica dolga približno 15 mm rumeno-bele barve. Gosenice se najprej razvijejo na zunanjem zelenem steblu, nato pa pred zabubljenjem preidejo na gomolj, kjer se zabubijo. Po uskladiščenju se gosenice razvijejo pod krompirjevo kožico, delajo rove v krompir in povzročijo gnitje.
- Bakterijska rjava gniloba: Pomemben patogen je tudi bakterija z znanstvenim imenom Ralstonia solancearum (Smith) Yabuchi et al., ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in paradižnika in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju.
- Krompirjeve ogorčice: Za zagotavljanje, da ni krompirjevih ogorčic na poljih, kjer se shranjuje ali sadi semenski krompir za proizvodnjo semenskega krompirja, so potrebne uradne preiskave.
Regulacija in podpora pridelavi krompirja v EU
Semenski krompir
Komisija je z Direktivo 93/17/EGS določila stopnje Skupnosti za osnovni semenski krompir, skupaj s pogoji in oznakami, ki se uporabljajo za te stopnje. Semenski krompir, ki izpolnjuje te zahteve, ne bi smel biti, brez poseganja v člen 30 Pogodbe, predmet tržnih omejitev, razen tistih, ki so predvidene v pravilih Skupnosti. Izjema so primeri, ko pravila Skupnosti predvidevajo dovoljena odstopanja glede bolezni, škodljivih organizmov ali njihovih prenašalcev. Države članice lahko določijo, da se lahko da na trg žlahtniteljev semenski krompir generacij pred osnovnim semenskim krompirjem.
V obdobju poročanja je Komisija začela postopek sprememb izvedbenih pravil Uredbe o zeleni črti, da bi odpravila obveznost, po kateri je treba krompir pridelati neposredno iz certificiranega semenskega krompirja. Da bi odstranili morebitne začasne težave pri splošni oskrbi z osnovnim ali certificiranim semenskim krompirjem, ki se pojavljajo v Skupnosti in jih drugače ni mogoče odpraviti, se lahko dovoli trženje semenskega krompirja kategorij z manj strogimi zahtevami ali sort, ki niso vključene v Skupni katalog sort poljščin.
Na Švedskem je na primer količina razpoložljivega semenskega krompirja kategorije „certificiran semenski krompir“, ki ustreza nacionalnim okoljskim razmeram in ki izpolnjuje zahteve iz Direktive 2002/56/ES glede števila rastlin s simptomi resne virusne okužbe v neposrednem potomstvu, nezadostna in zato ne more zadovoljiti potreb navedene države članice.
Da bi povečali obseg trgovine s krompirjem, bi moralo biti proizvajalcem krompirja na območjih, ki niso pod dejanskim nadzorom vlade Republike Ciper, dovoljeno, da pridelujejo krompir iz drugega izkopa iz semenskega krompirja, ki so ga pridelali in shranili na kmetijah na območjih.
Škrobni krompir in podpore
Pomoč za škrobni krompir iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se dodeli za krompir, ki je zajet v pogodbi o obdelovanju, na podlagi neto teže krompirja in na podlagi vsebnosti škroba dobavljenega krompirja. Člena 93 in 94 Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvidevata pomoč za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo škrobnega krompirja, za katerega velja pogodba o obdelovanju, v okviru višine kvote, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 1868/94 o sistemu kvot v zvezi s proizvodnjo škrobnega krompirja.
Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za trajne nasade in razen za proizvodnjo sadja in zelenjave ter za krompir, razen če je namenjen izdelavi krompirjevega škroba, za katerega se odobri pomoč v skladu s členom 93 te uredbe. Vezana podpora se lahko odobri tudi za sektor škrobnega krompirja.
Če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino (razen tistih za škrobni krompir, seme in tobak) večja od določene površine, se pomoč izračuna na podlagi določene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor bodisi 3 % bodisi dva hektara, vendar ne več kakor 20 % določene površine.
Gensko spremenjeni krompir (GSO)
Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je 10. novembra 2006 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sklenila, da ni verjetno, da bo dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo krompir sorte EH92-527-1, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, imelo škodljive učinke na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje.
Tožeče stranke trdijo, da je Komisija, s tem ko je opustila sprejetje odločbe glede prošnje za odobritev dajanja v promet gensko spremenjenega krompirja („krompir Amflora“) za industrijsko uporabo v skladu z Direktivo 2001/18/ES, kršila obveznosti iz navedene direktive in Sklepa Sveta 1999/468/ES, in s tem opustila ukrepanje v skladu s členom 232 ES.
Fitopatološki nadzor in promet
Za krompir carine ne veljajo, vendar mora imeti vsak tovornjak poročilo o fitosanitarnem pregledu, ki ga izda neodvisni fitosanitarni strokovnjak. Hkrati se mora zagotoviti, da niti krompir s poreklom iz območja, ki ni razglašeno kot neokuženo, niti kakršni koli zaboji, embalaža, vozila ter oprema za dvigovanje, sortirna oprema in oprema za pripravo, ki se uporabljajo na navedenem območju, ne pridejo v stik s krompirjem s poreklom iz območij, ki niso razglašena kot neokužena.
V mnenju z dne 26. septembra 2008 o metomilu in tiodikarbu je Agencija ugotovila, da pri sedanjih MRL (največjih dovoljenih ostankih) za krompir in številne druge poljščine obstaja tveganje, da se presežeta sprejemljivi dnevni vnos in akutni referenčni odmerek za eno ali več potrošniških skupin.
Zaradi poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena je bilo treba odpraviti obveznost pridobitve uvoznih dovoljenj za manioko, maranto, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolje z visoko vsebnostjo škroba ali inulina, sveže, ohlajene, zamrznjene ali posušene, cele ali razrezane ali v peletih, za sredico sagovega drevesa in sladki krompir za prehrano ljudi.
Na ta način poberite in prepeljite milijon krompirjev v Ameriki - postopek predelave krompirja | Kmetijska tehnologija
Statistika pridelave v Sloveniji
V letu 2011 je bila količina pridelanega krompirja v Sloveniji za 5 % manjša od količine krompirja, pridelane v letu 2010, in je znašala 96.179 ton. Povprečni pridelek v letu 2011 je znašal 26,4 t/ha. V letu 2011 je bilo s krompirjem posajeno za 11,3 % manj kmetijskih površin kot v letu 2010.
tags: #krompir #po #nizozemsko #po #anglesko