Pustni čas tradicionalno zaznamujejo tudi krofi, te slastne, dehteče in še tople sladice, ki so postale sinonim za slovenski pust. Čeprav jih Slovenci najraje pripravljamo s klasičnim mareličnim nadevom, pa se skozi zgodovino in po različnih regijah pojavljajo zanimive posebnosti, ki krofe delajo še bolj mikavne.
Pustne sladice, ki burijo duhove
Priznajmo: pust bi bil precej bolj pust in veliko manj sladek, če ne bi bilo krofov. Tistih dehtečih in še toplih, s klasičnim marmeladnim nadevom. Vas zanima, kje v Sloveniji cvrejo najboljše? Ko je Turistično-gostinska zbornica Slovenije predlani pripravila izbor za naj krof Slovenije 2021, je zmaga, ki je tja prinesla tudi čakalne vrste, odšla v portoroško kavarno in slaščičarno Cafè Central. »Tudi letos se bomo na natečaju trudili, da ponovno osvojimo ta naziv,« je napovedala Nika Filipič z oddelka za odnose z javnostmi. Mimogrede: letošnji izbor za naj krof bo danes, 14. februarja, popoldne. »Med letom krofov ne pečemo, ampak pridno zavihamo rokave okoli pusta. Tako smo jih lani spekli okoli 3500.«
Gorenjski krofi: Tradicija pod Storžičem
Skočimo z morja med gorenjske gore, kjer v naročju Storžiča na 860 nadmorskih metrih stoji Dom na Lovrencu ter že vrsto let slovi po krofih. V domu ponujajo klasične krofe z marelično marmelado, pred kratkim pa so dodali še čokoladne. Gostje so veseli tudi, ko v roke dobijo bob, torej krof brez nadeva.
»Ni vedno lahko, moja mami Ana namreč vsak konec tedna in med prazniki zadnjih dvajset let vstane ob 5. uri zjutraj,« pripovedujejo o predanosti, ki stoji za temi priljubljenimi dobrotami. Na Lovrencu (860 nadmorskih metrov) jih začnejo pripravljati ob 5. zjutraj.
Vrhniška slaščičarna Berzo: Najkrof Slovenije 2022
Medin Aliriza iz vrhniške slaščičarne Berzo, ki je lani zmagala na natečaju Naj krof Slovenije 2022, nam je povedal: »Skrivnost naših krofov je v dolgoletnem tradicionalnem receptu. Skrivnost je tudi, da so krofi zmeraj sveži oziroma še topli.« Aliriza je še dodal, da imajo klasične krofe z marelično marmelado in takšne z vaniljevo kremo, ki so obliti s čokolado.
Zgodovina krofov: Od Dunaja do slovenskih mizev
Kot navaja znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, korenine krofov segajo do cesarskega Dunaja, kjer jih je prva začela pripravljati dvorna kuharica Cecilija Krampf. Cecilijine kroglice so postopoma osvajale celotno monarhijo. Na Slovenskem so pripravljali krofe, ki so se od »cesarskih« nekoliko razlikovali po načinu priprave, velikosti in nadevih. In medtem ko so jih na Dunaju cvrli v topljenem maslu, so jih naši predniki cvrli na svinjski masti in pozneje na olju.
Prvotni krofi so bili nepravilnih oblik z izrastki kot kremplji, od tod tudi poimenovanje. Imenovali so jih tudi fanclji. Ta tradicionalni recept, ki je osvojil Slovenijo, se je razvijal skozi generacije.
Recept za domače krofe: Korak za korakom
Za pripravo krofov najprej pripravimo kvasec iz zdrobljenega kvasa, ki mu primešamo 1 žlico sladkorja, odvzeto od celotne količine sladkorja in 2 žlici mleka ter potresemo z malo moke. Nato moko damo v skledo, naredimo v sredini jamico in vanjo vlijemo kvasec. Posebej zmešamo mlačno mleko, stopljeno maslo, rumenjake, sladkor, sol, limonino lupino in rum ter prilijemo k testu.
Testo razvaljamo na pomokani podlagi na približno debelino 1,5 cm in z okroglim obodom (približno 5-8 cm) izrežemo kroge. Izrezane kroge pustimo, da vzhajajo.
V ponvi segrejemo olje za cvrenje in z gornjo stranjo navzdol polagamo vanj vzhajane krofe. Po nekaj minutah jih na hitro obrnemo in ocvremo še na drugi strani, da dobijo lepo zlato rumeno barvo.
Namesto krofov: Ocvrti miški
Če se vam priprava pustnih krofov zdi prezapletena, se lahko lotite preprostejše poslastice za pustne dni - ocvrtih mišk. Tako kot krofi so narejene iz kvašenega testa, ki so mu pogosto dodajali rozine in na drobno narezana jabolka. Podobno kot nekdaj fanclji so tudi miške nepravilnih oblik, a kljub temu zelo okusne.
Zamesimo bolj mehko kvašeno testo, vgnetemo vanj rozine in pustimo, da vzhaja. Z namaščeno žlico zajemamo testo in ga polagamo v vročo maščobo.
Trojane: Krofarsko romarsko središče
Če si želite okusiti najbolj znane slovenske krofe, zavijte na Trojane. Nekdaj pomembna poštna postaja in vojaška postojanka Rimljanov ter furmanska postaja na »stari dunajski cesti« je danes pravo krofarsko »romarsko« središče. Trojanske krofe so v gostilni Konšek s skoraj 170-letno tradicijo začeli cvreti v šestdesetih letih 20. stoletja.
In če so jih tedaj v enem dnevu ocvrli le nekaj deset, so te številke danes mnogo večje - med 2000 in 5000, ob pustom in drugih posebnih priložnostih pa celo več.
Trojanski krofi
Lesce: Žito Gorenjka in skrivnost dobrega krofa
V leškem podjetju Žito Gorenjka se na peko krofov vsako leto posebej temeljito pripravijo. »Že nekaj dni pred pustom ocvremo več krofov kot ponavadi, ta debeli četrtek ter pustna sobota in nedelja pa so dnevi, ko okrepimo ekipe in krofe cvremo od zgodnjih jutranjih ur do poznega popoldneva.
Tako kot nekoč gospodinje tudi mojstri v Gorenjki pravijo, da je skrivnost dobrega krofa skrbna priprava in dobre sestavine: kakovostna bela moka, jajca, sladkor, maščobe in rum. »Sinonim za dober krof je kranceljček, ki izdaja, da je narejen iz prvovrstne moke in da je bilo testo dobro zgneteno, hkrati pa dober krof izda tudi prvi ugriz.«
tags: #krofi #ali #na #gorenjskem