Barvni krog je temeljno orodje v likovni teoriji in izobraževanju, ki služi kot shematični prikaz razmerij med barvami. Gre za model barvne sistematike, ki prikazuje logiko odnosov med barvnimi toni in je urejen tako, da so na njegovem obodu razporejene čiste pestre barve. Pri tem si diametralno nasproti vedno stojita tisti dve barvni vrednosti, ki se z medsebojnim mešanjem kromatsko nevtralizirata.
Terminološka razjasnitev: Barvni krog ali barvno kolo?
Na področju likovne teorije se v literaturi pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog za angleški termin colour wheel. Terminološki strokovnjaki se strinjajo, da sta oba termina prisotna tudi v terminoloških slovarjih, vendar z različnim pomenom.
- Termin barvno kolo je vključen v Gledališki terminološki slovar, kjer je definiran kot 'okrogla steklena plošča z barvnimi filtri v okroglih odprtinah na sprednji strani reflektorja za menjavo barv svetlobnega snopa'.
- Termin barvni krog kot samostojno iztočnico navaja J. Muhovič v Leksikonu likovne teorije (2015), in sicer z razlago 'model barvne sistematike, ki prikazuje logiko odnosov med barvnimi toni'.
Kljub temu da se v angleščini lahko za oba pojma uporablja termin colour wheel, je v slovenščini priporočljivo, da se za pojem s področja gledališča uporablja termin barvno kolo in za pojem s področja likovne teorije termin barvni krog. Na področju likovne teorije je do mešanja slovenskih ustreznikov verjetno prišlo zaradi dobesednega prevajanja, kar pa v tem primeru ni ustrezno, saj je termin barvni krog v stroki že ustaljen.
Struktura in barvna razmerja v barvnem krogu
Ittenov barvni krog je eden izmed slikarskih krogov, ki urejajo razmerja med barvami. Prikazuje razmerja med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami ter njihovo medsebojno povezanost. V barvnem krogu je skupno 12 barv.
Barvna harmonija in komplementarne barve
Za barve, ki so si v barvnem krogu sosednje, pravimo, da so v harmoniji oziroma da so harmonične. Njihova kombinacija je vedno uspešna; dober primer so odtenki rumene, oranžno-rumene in oranžne barve.
Barve, ki so si v barvnem krogu nasproti, so komplementarne. Njihove kombinacije so izstopajoče, vendar glede na uporabo lahko hitro postanejo moteče. Z mešanjem dveh komplementarnih barv dobimo sivo.
Barvni kontrasti
Poleg harmonije in komplementarnosti se barvni kontrasti med seboj razlikujejo tudi glede na kvaliteto barv, svetlo-temni kontrast in količinski kontrast.
Izzivi barvnega kroga Johannesa Ittna v likovnem izobraževanju
Najbolj znan likovni barvni krog, ki ga je ustvaril Johannes Itten in se ga uporablja v izobraževalne namene, izvorno temelji na likovnih primarnih barvah (RYB - rdeča, rumena, modra). Vendar pa je napredek v znanosti v 19. stoletju pripeljal do znanstveno pravilnih primarnih barv, ki so bile drugačne od tradicionalnih likovnih primarnih barv.
Danes pri snovnem barvnem mešanju zato poznamo znanstveno »napačne« likovne primarne barve (RYB) ter znanstveno pravilne subtraktivne primarne barve (CMY - cian, magenta, rumena). Likovne primarne barve nam ne omogočajo eksaktnega mešanja barvnih snovi v vse ostale barve in so zato fizikalno gledano »napačne«.
Razlog za različen pogled likovnih umetnikov in znanstvenikov na problematiko primarnih barv je v razumevanju njihove namembnosti. Glede na izbor primarnih barv se razlikujejo tudi likovni in subtraktivni barvni krogi.
Zaradi te razlike je bil Ittenov barvni krog s strani znanosti v zgodovini večkrat kritiziran, v izobraževalne namene pa popravljen s subtraktivnimi primarnimi barvami. Analiza učbenikov za likovno izobraževanje je pokazala, da se v njih pojavlja popravljen Ittnov barvni krog s subtraktivnimi primarnimi barvami. Vendar pa je korekcija likovnih primarnih barv (RYB) za subtraktivne primarne barve (CMY) z vidika likovnega ustvarjanja neupravičena. Na osnovi teoretičnih spoznanj so bile podane tudi didaktične smernice za vključevanje Ittnovega barvnega kroga v likovno izobraževanje, ki poudarjajo pomen ohranjanja njegovega izvirnega konteksta za umetniško izražanje.