Žita in psevdožitna živila predstavljajo temelj vsakdanje prehrane, saj jih uporabljamo v najrazličnejših oblikah - od mok za peko kruha, testenin in slaščic do kosmičev in kaš. Ta živila so bogata z ogljikovimi hidrati, vsebujejo pa tudi med 10 in 14 % beljakovin ter predstavljajo pomemben vir prehranskih vlaknin. Priporočeni dnevni vnos vlaknin znaša približno 30 g, kar pa s sodobnim načinom prehranjevanja zahodnega sveta dosežejo le redki. Zato je priporočljivo uživanje polnozrnatih žit in izdelkov iz polnozrnate moke za obogatitev prehrane z zdravju koristnimi vlakninami.
Med tradicionalno gojena in uporabljana žita pri nas spadajo pšenica, pira, koruza, ajda, ječmen, oves, rž in proso. V zadnjih letih pa so v prehrani postala popularna tudi bolj eksotična žita oziroma psevdožitna živila, kot sta amarant in kvinoja. Z vidika hranilne vrednosti imajo žita, ki jih dobro poznamo, ugodno sestavo, ki je lahko primerljiva ali celo boljša od nekaterih eksotičnih žit. Nekatera žita vsebujejo gluten, beljakovino, ki jo morajo bolniki s celiakijo nujno izogibati, medtem ko je za ljudi brez celiakije uživanje žit z glutenom povsem varno.
Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v nekaterih žitih, kot so pšenica, pira, oves, rž, ječmen, kamut in tritikala. Pšenica velja za eno najstarejših in najpomembnejših žit, ki so jo ljudje začeli gojiti že pred več tisočletji. Iz zrnja pšenice se melje moka, ki se uporablja za peko kruha, pekovskih izdelkov, testenin in slaščic. Poznamo različne tipe pšenične moke, ki se označujejo s številkami, odvisno od deleža vlaknin in škroba. Polbela in črna moka imata višje številke, medtem ko je polnozrnata moka, mleta iz celega zrna, najbolj priporočljiva za uživanje zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin in mineralov.
Pomen koruzne moke v prehrani
Koruzna moka, pridobljena iz sladkih koruznih zrn, je vsestranska sestavina, ki ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za ljudi z intoleranco na gluten. Njena glavna pozitivna lastnost je kombinacija okusa in hranilne vrednosti, ki je prispevala k njeni svetovni priljubljenosti. Proizvajalci nenehno razvijajo nove sorte koruze za izboljšanje okusa in kakovosti moke.
Koruzna moka se deli glede na način mletja:
- Grobo mletje: Zrna se meljejo z velikimi mlinskimi kamni, kar povzroči nehomogeno strukturo končnega izdelka. Ta vrsta moke je prehranski izdelek s številnimi pozitivnimi lastnostmi glede okusa in koristi za zdravje.
- Srednje mletje: Ta vrsta moke je zelo iskana za peko, zlasti za kruh in žemlje.
- Drobno brušena: Proizvaja se s sodobno opremo, ki omogoča pridobivanje mehkih in občutljivih surovin. Primerna je za pripravo mehkega testa in različnih pudingov.
Glede na barvo koruznih zrn ločimo:
- Modra barva: Pridobljena z uporabo posebne vrste sladke koruze.
- Rdeča barva: Intenzivnejši okus, ki je zanimiv Italijanom za pripravo polente.
- Rumena barva: Najpogostejša vrsta koruzne moke, priljubljena po vsem svetu zaradi svoje kakovosti, okusa in hranilne vrednosti. Pogosto se uporablja pri pripravi vseh vrst pekovskega peciva.
- Bela barva: Pridobljena iz bele koruze, priljubljena v Afriki in na jugu ZDA.
Vsaka vrsta koruzne moke ima svoje pozitivne lastnosti in posebnosti uporabe, zato je pomembno, da izberemo najprimernejšo možnost.
Hranilna vrednost in koristi koruzne moke
Koruzna moka je bogata z vitamini in minerali, ki so ključni za normalno delovanje telesa, krepitev imunskega sistema in izboljšanje splošnega zdravja. Med vitamini prevladujejo vitamini skupine B (tiamin, niacin, B6), med minerali pa so pomembni železo, magnezij, kalcij in cink. Koruzna moka vsebuje tudi karotenoide, kot je zeaksantin, ki daje koruzi značilno rumeno barvo in ima antioksidativne lastnosti.
Energijska vrednost 100 gramov koruzne moke znaša 331 kcal, z razmerjem maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov 7,2/1,5/70,5 g. Strokovnjaki za prehrano priporočajo, da ne zaužijemo več kot 100 gramov na dan, da se izognemo prenajedanju in preobremenitvi telesa z ogljikovimi hidrati.
Koristi koruzne moke za zdravje
- Prebavni sistem: Koruzna moka blagodejno vpliva na prebavila, mehča črevesne stene, pospešuje prebavo in izločanje.
- Krvne žile: Krepi krvne žile in preprečuje žilne bolezni.
- Holesterol: Preprečuje kopičenje holesterola v telesu.
- Imunski sistem: Krepi imunski sistem in pomaga pri preprečevanju prehladov.
- Krvne celice: Železo v koruzni moki pomaga nasičiti krvne celice s kisikom, kar pozitivno vpliva na splošno zdravje.
- Kosti, zobje in nohti: Kalcij krepi kosti, zobe in nohte.
- Obnova celic: Vitamini v koruzni moki sprožijo proces obnavljanja celic, kar izboljša videz kože.
Koruzna moka je koristna tudi med dojenjem, saj izboljšuje kakovost mleka in ga obogati z vitamini za normalen razvoj otroka. Pospešuje presnovo, krepi živčni sistem in pomaga pri odstranjevanju toksinov iz telesa, kar lahko pripomore k izgubi telesne teže pri doječih materah.
Hrana št. 1 na svetu, ki izčrpava vitamine
Koruzna moka v primerjavi s pšenično moko
Koruzna moka ima v primerjavi s pšenično moko nižje število kalorij in blagodejne učinke na prebavni sistem. Metabolizem je urejen, toksini se izločajo, stanje telesa pa se izboljša zaradi več hranilnih snovi v koruzni moki. Za pravilno uporabo koruzne moke je ključno, da jo pravilno izberemo, pri čemer pazimo na sestavo izdelka, vrsto mletja in kakovost.
Koruzna moka pri posebnih stanjih
Koruzna moka je priporočljiva za ljudi s posebnimi zdravstvenimi stanji:
- Sladkorna bolezen: Pomaga zmanjšati raven sladkorja v krvi in izboljšati počutje. Velika količina vitaminov in mineralov podpira imunski sistem. Glikemični indeks koruzne moke je 70 enot. Dovoljena je v fazi remisije, med poslabšanjem pa je potrebna posebna prehrana in posvet z zdravnikom.
- Gastritis: Pomaga pomiriti želodčne stene, odpravlja bolečine in odrgnine. Jedji z koruzno moko je bolje pripravljati pečene kot ocvrte.
- Hujšanje: Vsebuje antocianine, ki prispevajo k uničevanju maščobnih celic. Vlaknine v moki zagotavljajo občutek sitosti, kar preprečuje prenajedanje.
Pomembno! Koruzna moka ni priporočljiva za ljudi s slabim strjevanjem krvi, saj lahko poveča njeno gostoto. Prav tako je treba biti previden pri posamezni preobčutljivosti in alergijah na izdelek.
Koruzna moka v kozmetologiji
Koruzna moka se uporablja tudi v kozmetologiji za nego las in kože:
- Maska za obraz: Pomlajevalna maska s koruzno moko, jajčnim beljakom in limoninim sokom tonizira kožo. Vlažilna maska z oljčnim oljem, jajčnim rumenjakom in koruznim zdrobom odpravlja izsušenost. Maska proti aknam s kozmetično glino, koruzno moko in odvarom melise čisti pore.
- Maska za lase: Maska za mastne lase iz koruzne moke, vode, repinega olja in gorčice odpravlja mastnost, dodaja bujnost in mehkobo ter neguje lasne korenine.
Priprava in uporaba koruzne moke
Koruzno moko lahko pripravimo tudi doma s pomočjo zmogljivega mlinčka. Izbrana, nepoškodovana zrna se rahlo posušijo in nato zmeljejo do želene konsistence. Koruzna moka je vsestranski kulinarični izdelek, ki lahko nadomesti pšenično moko v številnih jedeh:
- Scones (koruzne tortilje): Dietna jed, ki nadomesti kruh.
- Palačinke: Drobno mleta moka je idealna za pripravo homogenega testa.
- Kruh: Lahko se uporablja kot dodatek drugim mokam za izboljšanje okusa in teksture.
- Piškoti: Zdrava sladica, bogata z vitamini in minerali.
- Flapjacks (ocvirki): Priljubljena jed za zajtrk.
- Maamaliga: Tradicionalna moldavska in zahodnoukrajinska jed iz koruzne kaše.
Pri izbiri in shranjevanju koruzne moke je pomembno upoštevati:
- Tesnost in kakovost embalaže.
- Vrsto mletja, ki vpliva na okus in uporabnost.
- Rok uporabe.
- Shranjevanje v nepredušni posodi, v hladilniku ob občasni uporabi ali v poletnih mesecih.
Hrana št. 1 na svetu, ki izčrpava vitamine
Zanimiva dejstva o koruzni moki
Koruzna moka je bila prvič uporabljena že pri starih Indijancih kot vir energije in vzdržljivosti. V današnjem času se njena pomembnost povečuje zaradi prehrane brez glutena, saj koruzna moka ne le zadovoljuje te potrebe, temveč tudi zagotavlja bogastvo hranilnih snovi, vključno z vitamini, minerali in vlakninami. Rumena koruzna moka je izjemno bogat vir cinka, ki krepi imunski sistem in spodbuja aktivacijo antioksidativnih encimov.
Koruzna moka je vsestranska v kuhinji in se lahko uporablja za pripravo kruha, pekovskih izdelkov, testenin, palačink in še mnogo več. Ena najbolj znanih uporabe je v obliki polente, ki se lahko postreže kot kaša ali kot priloga.
Koruza izvira iz območja današnje Mehike, kjer je znana že 7000 let, v Evropo pa so jo v 16. stoletju prinesli Španci. Po razširjenosti je na tretjem mestu, takoj za rižem in pšenico.
Koruzni zdrob oziroma polenta nastane z mletjem, enako kot koruzna moka. Koruzna moka ima rahlo sladek okus, zato je primerna za dodajanje k sladicam, piškotom ali palačinkam. Koruza vsebuje kakovostne beljakovine (8-11 %) in kompleksne ogljikove hidrate, ki zagotavljajo dolgotrajen občutek sitosti. Je dober vir vlaknin, kalija, fosforja, magnezija in vitaminov B skupine. Zaradi topnih vlaknin ima nizek glikemični indeks.
Bio koruzna moka, pridelana na ekoloških posestvih, je še posebej hranljiva. Koruza je bogata z antioksidanti, kot so lutein, zeaksantin in antocianini, ki koristijo vidu in preprečujejo razvoj sive mrene.