Uvod v zgodbo
Droben in pameten fantek z imenom Palček je bil zelo reven. V prizadevanju za pomoč, da bi pomagal svojim bratom in staršem, čeprav je bil po velikosti najmanjši, je s svojo modrostjo na koncu postal bogat. Nauk te zgodbe je, da čeprav nas včasih preseneti krutost življenja, nikoli ne smemo obupati.
Revščina in težka odločitev
Nekoč je živel drvar, ki je imel ženo in sedem otrok. Po vrsti so bili vsi fantje, od katerih je imel najmlajši sedem in najstarejši sin deset let. Bili so zelo revni in preživljati je bilo potrebno sedem otrok. Najmlajši sin je bil tudi najmanjši, zelo tih, vendar pameten. Dobil je ime Palček. Ostali bratje so se mu pogosto posmehovali, toda on je bil najpametnejši od vseh.
Nekega leta je vladala lakota in starši so se morali odreči svojim otrokom. Nista jih imela s čim hraniti, zato sta se odločila, da ju pustita v gozdu, medtem ko nabirata veje. Mama je bila žalostna zaradi takšne ideje, toda mož ji je poskušal vztrajno razložiti, da sta zelo revna in da ne more gledati, kako otroci umirajo od lakote. Ona pa je bila vseeno njihova mama in ni mogla tega sprejeti.
Celoten njun pogovor je Palček slišal, potem ko se je prikradel iz postelje in zlezel na očetovo klop, pod katero se mu je uspelo skriti. Ni mu bilo vseeno, ko je slišal, kaj nameravata starša storiti, toda zavedal se je situacije, v kateri se je družina nahajala.
Prvi poskus vrnitve domov
Naslednji dan je Palček zgodaj zjutraj vstal in odhitel do bližnjega potoka, da bi napolnil žepe s kamenčki. Vrnil se je domov in skupaj z brati ter starši odšel v gozd, vedoč, kaj jih čaka, toda vzdržal se je, da bi povedal bratom.
Ko so prišli v gozd, je oče odšel sekat drevo in otroci so pobirali veje. Ko so otroci čez nekaj časa ugotovili, da ni staršev v gozdu, so začeli glasno jokati in kričati. Palček jih je uspel pomiriti, ker jim je pokazal, da ima v žepu ostanek kamenčkov, glede na to, da ko je hodil proti gozdu, je iste metal po tleh, da bi se vsi skupaj lahko vrnili domov. Bratje so ga poslušali in skupaj so odšli proti domu.
Prišli so pred hišo in se ustavili. Želeli so slišati, kaj starši govorijo. Pravzaprav je starše pričakalo presenečenje, ko so se vrnili domov. Dobili so deset talirjev od enega lastnika, ki jim je ostal dolžan, toda oni so na to že zdavnaj pozabili. To jih je vrnilo v življenje in mama je odšla v nakup. Kupila je toliko mesa, da jim je še ostalo za otroke.
Drugi poskus in nova nevarnost
Denar se je hitro porabil in starša sta spet postala obupana. Palček je spet slišal njun pogovor in naslednji dan je zgodaj vstal, da bi lahko odšel do potoka. Toda vhodna vrata so bila zaklenjena in ni mogel ven. Starši so odšli v gozd, toda tokrat v najglobji del, kjer sta pustila svoje otroke.
Palček se ni pretirano vznemiril, ker je vedel, da jih bodo posute drobtine kruha pripeljale nazaj domov. Toda tokrat se je zmotil. Otroci so bili prestrašeni. Začel je pihati močan veter in padati obilen dež in oni so se vse bolj izgubili v gozdu.
Palček se je spomnil, da se lahko povzpnejo na najvišje drevo, da bi lahko videli izhod iz gozda. Ko se je povzpel do vrha, je v daljavi videl šibko svetlobo. Uspelo jim je priti do osvetljene hišice, toda bili so vsi zelo prestrašeni.
Ljudožer in njegova žena
Potrkali so na vrata in odprla jih je ženska. Vprašala jih je, koga iščejo in Palček je začel pojasnjevati, da so se izgubili v gozdu in če jih lahko ona sprejme, da prenočijo, ker so v gozdu volki, ki jih lahko raztrgajo. Ženska se je pritoževala in rekla, da so prišli v hišo ljudožera, ki je male otroke. Ljudožer je bil njen mož, ogromen velikan, kateremu je dajala obilno večerjo.
Zaslišalo se je trkanje na vrata, to je bil ljudožer. Žena je skrila otroke pod posteljo in odprla vrata lačnemu možu. Vprašal jo je, če je končana večerja in rekel, kako mu diši sveže meso. Žena ga je prepričala, da je to ovca, ki se peče na ražnju. Toda velikan ji ni verjel in odšel do postelje. Vzel je nož in začel vleči enega po enega otroka izpod postelje. Že je zamahnil, toda žena ga je ustavila. Rekla mu je, da bo imel naslednji dan čas, da to naredi. Žena je bila vesela, ker jih je za sedaj uspela rešiti od gotove smrti.
Palčkova iznajdljivost
Ljudožer je imel skupaj sedem hčerk lepega obraza, toda vse so po vrsti imele štrleč nos, majhne oči, ogromna usta in ostre zobe. Vse so spale v eni veliki postelji s kronami na glavah. Palček se je spomnil, kako bi se ljudožer lahko premislil, da bi pojedel njega in ostale brate, ter istega večera, ko je zagledal krone na glavah deklic, jih je hitro vzel in jim dal na glave kapice, ki so jih nosili fantje. Tako je tudi bilo.
Okoli polnoči se je ljudožer zbudil in z nožem napadel otroke. Ker je bilo temno, ni ugotovil, kateri so njegovi otroci, zato je odšel potipati glave. Ko je začutil krono, je sklenil, da gre za njegove otroke. Ko je ljudožer znova zaspal, nevedoč, da je ubil svoje hčerke, je Palček zbudil ostale brate in jim rekel, da morajo zbežati iz te hiše, zaradi tega norca.
Zjutraj se je žena zbudila in odšla pogledat otroke. Ko je videla, kaj je ljudožer storil, je padla v nezavest. Mož je ugotovil, da je ni že nekaj časa, zato je odšel preveriti, kaj se dogaja z njo. Ko je prišel v otroško sobo, se je začudil. Vzel je posodo polno vode in jo polil na ženo, da bi se zbudila.
Beg in čarobni škornji
Dal je na sebe škornje iz sedem milj in začel teči za otroci, toda oni so se uspeli skriti v eni jami. Palček je slišal, da je ljudožer zaspal, ker je začel glasno smrčati. Rekel je bratom naj hitro tečejo proti domu, toda on je ostal, ker je nameraval ukrasti škornje iz sedem milj. Šlo je za čarobne škornje, ki so se prilagodile velikosti noge tistemu, ki jih nosi.
Medtem, ko je ljudožer smrčal, se je Palček pretihotapil in uspel ukrasti škornje. Ker je bil Palček pameten fant, je sestavil način, s katerim lahko prevara ljudožerovo ženo. Rekel ji je, da so ji ugrabili moža in da zahtevajo odkupnino za njega. Žena je zbrala vse, kar je imela v hiši, in dala Palčku, da odnese ugrabiteljem. Palček je vse vzel in odhitel k staršem.
Različne interpretacije zgodbe
Toda nekateri ljudje menijo, da Palček tega ni storil, temveč trdijo, da ko je obul škornje iz sedem milj, je odšel k kralju na dvorec in mu prenesel novico o vojski, ter je na takšen način zaslužil za preživetje.
Palček in ljudožer: kratka analiza likov
Palček
Palček - fant nižje rasti, toda moder in pameten. Vedel je, da starši in ostali bratje živijo v revščini, ter je začutil, da jim mora pomagati. Zaradi svoje modrosti je uspel prevarati ljudožera, ki je jedel majhne otroke.
Ljudožer
Ljudožer - požrešen velikan, ki je jedel živali in majhne otroke. Imel je sedem hčera, toda zaradi iznajdljivega Palčka, se jih je rešil na krut način. Zaradi tega se je želel maščevati Palčku, toda ni uspel. Palček ga je uspel premagati s krajo škornjev iz sedem milj.
Charles Perrault in njegov prispevek
Charles Perrault se je rodil 12. januarja 1628 v Parizu v Franciji, v meščanski družini, kot sedmi otrok Pierre Perraulta in Paquette Le Clerc. Zahvaljujoč šolanju, ki ga je imel Charles, je na koncu bil visoko izobražen človek, ki je med svojim življenjem delal veliko tega, tako je pisal razkošna dela o prijateljstvu in ljubezni, razprave o književnosti.
Zgodbe, ki jih je pisal in v katerih niso uživali samo otroci, so imele oporo v ljudskih zgodbah. Nekatere izmed njih so prevzele brata Grimm in nekatere so bile prenesene ustno. V "Zgodbah moje mame goske" so se nahajale zgodbe iz nižjih slojev družbe, ki jih je nato Charles prilagodil za bralce iz višjih slojev družbe. Zgodbe so bile sestavljene iz osem pravljic in so ustvarile posebno zbirko.
Charles Perrault je bil velika podpora za vse mlajše generacije, ker je v večnem boju med starejšimi in mlajšimi zastopal tiste, ki so menili, da se je potrebno obrniti k novemu načinu pisanja. Pravljice, s katerimi se je pokazal, so: “Obuti maček”, “Rdeča kapica”, “Pepelka” in “Sinjebradec”. Umrl je 16. decembra 1703.
Korenčkov palček v sodobni predstavi
Predstava pripoveduje o Korenčkovem palčku, ki s prijateljico Sapramiško živi na korenčkovi gredi. Korenček (tako ga Svetlana nadalje v zgodbi imenuje) jo po sporu s Sapramiško sam pogumno mahne v neznani svet. Na poti sreča sončnice, kačo Jarmilo, kukavca, palčka Praprotnika in njegovo prijateljico Črnomiško, Ščeperja in še veliko drugih bitij.
Korenčkov palček predstavlja sodobnega otroka in skozi celotno zgodbo kaže vse njegove lastnosti. Korenček pokaže svojo trmo in jezo ter se sam junaško odpravi v širni svet, potem ko se s Sapramiško spreta. Kmalu podleže svoji naivnosti, saj je prepričan, da mu sončnice kažejo pravo smer.
Korenček kaže tudi navidezno junaškost (kot otroci), ko kukavici prepričljivo zatrdi, da se je ni ustrašil, kljub temu da ga je očitno zelo strah. Tipični otroški strah se še bolj pokaže, ko se Korenček ustraši kače Jarmile in ko zvečer ne najde poti domov. Kljub temu da Korenček vso zgodbo z otroško igrivostjo tava po svetu, vseskozi hrepeni po vrnitvi domov, k svoji Sapramiški.
Sapramiška, kača Jarmila, kukavica in druga bitja predstavljajo odrasle ljudi, ki imajo le stransko vlogo.
Predstavo je režiral Robert Waltl, likovno podobo in lutke je pripravil dolgoletni sodelavec Mini teatra, češki lutkar in scenograf Robert Smolik, za glasbo in igro pa je zadolžen Jose. Mobilna, privlačna in vesela lutkovna predstava, ki je postala nova uspešnica Mini teatra za naše najmlajše obiskovalce.