Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko je odprl konzervo tune, fižola ali paštete in je ni porabil v celoti. Hrano zapremo, pospravimo v hladilnik in upamo, da bo še užitna tudi naslednji dan. Toda vprašanje, koliko časa je varno hraniti odprto konzervo, ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled.
Zakaj odprta konzerva ni več tako varna?
Konzerve so zasnovane za dolgotrajno shranjevanje - a le, dokler so neodprte. Ko jo enkrat odpremo, hrana v notranjosti pride v stik z zrakom in bakterijami, kar močno skrajša rok uporabe. Na sobni temperaturi odprta konzerva ne bi smela stati dlje kot dve uri, saj se v toplejšem okolju mikroorganizmi hitro razmnožujejo. Poleti, ko je temperatura višja od 30 stopinj, se ta čas še prepolovi.
Eden najpogostejših mitov o konzervah je, da lahko shranjevanje odprte hrane v njih povzroči zastrupitev. Včasih je bilo to res mogoče, saj so bile konzerve v preteklosti zapečatene s svincem, ki je lahko onesnažil hrano, če je bila odprta konzerva shranjena v hladilniku. Danes pa so konzerve v celoti izdelane iz aluminija ali jekla in ne vsebujejo več svinca.
Kljub temu pa shranjevanje hrane v odprti kovinski embalaži ni priporočljivo, saj lahko kisline in sol v hrani povzročijo spremembe okusa in vonja. Posebej pozorni morate biti pri živilih, ki vsebujejo veliko kisline, saj ta namreč prične načenjati samo konzervo. Paradižnikove mezge, kisle juhe in podobna živila tako porabite najkasneje v 18 mesecih od nakupa.
Bisfenol A (BPA) in tveganja
Notranjost mnogih konzerv je premazana z zaščitno plastjo, ki vsebuje snov bisfenol A, znano kot BPA. Če se zaščitni sloj poškoduje, lahko ta spojina preide v hrano. Raziskave kažejo, da BPA vpliva na hormonsko ravnovesje in lahko dolgoročno škoduje zdravju. Poškodovanih pločevink ni priporočljivo uporabljati, ker obstaja večje tveganje, da se kemikalije, ki jih vsebuje zaščitna plast pločevinke, preselijo v živilo. Njihovi škodljivi učinki vplivajo na hormonsko neravnovesje.
Zato je še en razlog več, da hrane ne hranimo v isti konzervi po odprtju, temveč jo prenesemo v varnejšo posodo. Proizvajalci sicer vse pogosteje uporabljajo oznako »BPA free«, a to ne pomeni, da je izdelek popolnoma brez tveganja.
Pravilno shranjevanje odprte konzerve
No, zadeva ni povsem trivialna: odprto konzervo je treba pred postavitvijo v hladilnik čim tesneje zapreti, nekateri strokovnjaki pa svetujejo tudi pranje zunanje strani. Čeprav se morda zdi priročno ponovno uporabiti pokrov konzerve, to ni priporočljivo - rob je lahko oster in pokrov se ne zapre dovolj tesno.
Če hrane iz konzerve ne porabite takoj, jo je najbolje prenesti v drugo posodo. Uporabite steklen ali plastičen lonček s pokrovom, ki ga lahko dobro zaprete. Hrano nato shranite v hladilnik pri temperaturi od 0 do 4 stopinje Celzija. Če nimate druge embalaže pri roki, lahko konzervo vsaj pokrijete s plastično folijo ali silikonskim pokrovom, da preprečite vdor zraka.
Pomembno je tudi, da konzervo pred zapiranjem obrišete in očistite robove. Ostri kovinski robovi so lahko nevarni, poleg tega se na njih hitro naberejo ostanki hrane, ki začnejo gniti. Če pokrov ni dovolj tesen, se lahko v notranjost prenesejo vonji iz hladilnika, kar hrano dodatno pokvari.
Food preservation - Food Preservation Methods, Techniques & Types - Video for Kids
Higiena pred odprtjem
Da bi zmanjšali možnost okužbe, je priporočljivo, da konzervo pred odprtjem obrišete z vlažno krpo ali antibakterijskim robčkom. Pot do vaše kuhinje je dolga - od tovarne do skladišča in polic trgovine, kjer jih je prijelo že nešteto rok. Če konzervo odprete brez čiščenja, lahko bakterije z zunanje površine preidejo v hrano.
Uporabljajte čisto žlico in nikoli ne puščajte pribora v konzervi. Hrano, ki je ostala, vedno prelijte v drugo posodo in jo označite z datumom odprtja. Če naslednji dan niste prepričani, ali je še dobra, se ravnajte po pravilu, ki velja v kuhinji že desetletja - bolje zavreči kot tvegati.
Koliko časa zdržijo različne vrste konzervirane hrane v hladilniku po odprtju?
V hladilniku lahko večina konzerviranih živil obstane približno tri do štiri dni. Toda obstajajo izjeme:
- Ribe v olju (tuna, sardine ali skuše): najbolje porabiti v 24 urah po odprtju.
- Mesne konzerve in paštete: najbolje porabiti v 24 urah po odprtju.
- Zelenjavne konzerve (grah, koruza ali fižol): zdržijo nekoliko dlje, vendar je priporočljivo, da jih uporabite v dveh do treh dneh.
Splošna priporočila za shranjevanje odprtih živil
Če tokrat rok uporabe damo na stran oziroma vzemimo, da je do izteka roka še kar nekaj časa, je torej najpomembnejše, da živila po tem, ko odpremo embalažo, ustrezno zapremo in shranimo. Poglejmo, kako dolgo so po odprtju še užitna nekatera živila:
- Pasiran paradižnik: Po odprtju ga je treba shraniti v hladilnik, kjer lahko ostane okoli tri dni.
- Kečap: Po odprtju ga lahko v hladilniku hranimo še šest mesecev.
- Odprto mleko: Zdrži do sedem dni v hladilniku. Če ima embalaža pokrovček, jo je treba dobro zapreti vsakič, ko porabimo nekaj mleka.
- Odprt kečap in podobne omake: Porabite najkasneje v enem mesecu.
- Industrijska majoneza: Odprta bo v hladilniku užitna po 10 do 12 tednih.
Posebnosti shranjevanja mokre hrane za pse
Priporočamo, da odprto konzervo mokre hrane za pse hranite v hladilniku največ 48 ur. Hrano pred tem iz konzerve/vrečke/posodice prestavimo v steklen kozarec, ki ga lahko dobro zapremo.
Pravilno shranjevanje hrane za pse ne varuje le njihovega zdravja, temveč dolgoročno prihrani tudi denar. Prepoznavanje znakov pokvarjene hrane lahko prepreči resne zdravstvene težave pri psih. Vlaga omogoča razvoj plesni in bakterij, kot sta salmonela ali E. coli.
Kaj vse lahko povzroči pokvarjena hrana?
Preden določeno živilo, za katerega nismo prepričani, ali je še vedno užitno, damo v usta, ga najprej povohajmo, preverimo barvo ali prisotnost morebitne plesni. Če je ta plemenita, je v redu, sicer pa so plesni zdravju škodljive. Največkrat se pojavijo na žitih, sadju, zelenjavi in oreščkih, lahko pa tudi na sadnih sokovih. Ob razmnoževanju tvorijo strupene toksine.
Najpomembnejši mikotoksini so aflatoksini, ki so strupeni za jetra, ohratoksin A, ki je škodljiv za ledvice, fumonizin, ki je strupen za živčevje in pljuča ter patulin, ki slabi imunsko odpornost organizma. Večina mikotoksinov je tudi potencialno nevarnih za razvoj rakavega obolenja. Slabost, bruhanje, drisko in ostale prebavne motnje prav tako lahko povzroči pokvarjena hrana, ki vsebuje škodljive bakterije.
Če opazite spremembo vonja, barve ali teksture, živilo raje zavrzite. V hrani se lahko razvijejo bakterije, kot je Clostridium botulinum, ki povzročajo hudo zastrupitev. Hrane iz poškodovanih, napihnjenih ali rjavečih konzerv pa nikoli ne uporabljajte, saj to nakazuje na kemične reakcije in možno prisotnost strupenih snovi.
Previdnost vas lahko reši skrbi
Čeprav je redko, lahko nepravilno shranjena konzervirana hrana povzroči hude prebavne težave in celo zastrupitev. Simptomi, kot so slabost, bruhanje, glavobol ali mišična oslabelost, se lahko pojavijo že nekaj ur po zaužitju. V primeru dvoma je vedno bolje izbrati previdnost.
Hrana v konzervi je sicer eden najbolj praktičnih izumov moderne prehrane, a po odprtju zahteva skrbnost, enako kot sveže sestavine.