Sanja Lončar, rojena 1. avgusta, je preminula v 61. letu starosti, pustila pa je neizbrisen pečat kot priznana slovenska novinarka, voditeljica, predavateljica in pisateljica. Njena aktivna vloga v "Svetovalnicah" na Radiu Ognjišče ter njena neomajna zavezanost naravnemu načinu življenja so jo uveljavile kot eno najbolj prepoznavnih zagovornic tovrstnega pristopa v Sloveniji. Z delom je pomembno prispevala k promociji prehranske ozaveščenosti, samooskrbe in sobivanja z naravo.
Sanja Lončar je bila avtorica ali soavtorica skupno 23 monografij, ki so se posvečale naravnim rešitvam za zdravje in razvoju osebne samooskrbe. Njena dela so bila prevedena tudi v tuje jezike, predvsem v nemščino, kar priča o mednarodnem pomenu njenega ustvarjanja.
Ob njeni smrti je portal Zazdravje.net zapisal:
"Njen odhod ne pušča praznine. Svet bo za vedno polnejši, ker ga je s svojo srčno predanostjo človeku in naravi sooblikovala naša ljuba Sanja."
Lovor: Več kot le začimba
Lovorov list, znan iz tradicionalne kuhinje, je pogosto le osnovni dodatek k jedem, kot so fižol, ričet ali zelje. Vendar pa njegov pomen in uporaba segata bistveno dlje od tega. Lovor ni le začimba, ki obogati okus, temveč opravlja tudi številne druge pomembne funkcije v hrani in za zdravje.
Protimikrobno delovanje in prebava
Ena ključnih lastnosti lovorovega lista je njegovo protimikrobno delovanje. Ta začimba pomaga pri zmanjševanju neprijetnih plinov v prebavilih, ki nastajajo zaradi razmnoževanja bakterij, kvasovk in virusov. Poleg tega lovor učinkovito zavira rast škodljivih bakterij, kot so salmonela, listeria in E. coli, zato je priporočljivo, da ga dodajamo jedem, kot so juhe, raguji, mesne jedi, pečenke in enolončnice. S tem lovor ne le izboljša okus, temveč ima tudi pomembno "čistilno" vlogo v hrani.
Lovor se običajno dodaja že na začetku kuhanja, saj se njegove arome in blagodejni učinki počasi sproščajo med dolgotrajnim kuhanjem. Jedem, kot so fižol ali ješprenj, lahko dodamo lovorjev list za izboljšanje okusa in prebavljivosti.
Regulacija krvnega sladkorja in posebnosti uporabe
Lovor spada med začimbe, ki lahko pomagajo pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja. Pri pečenju krompirja na primer, zlaganje na lovorove liste ne le doda aromo, temveč lahko tudi občutno zniža glikemični indeks krompirja. To je še posebej pomembno za ljudi s težavami pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Zanimivo je, da se za uporabo v kulinariki običajno uporabljajo lanskoletni listi lovorja, saj vsebujejo več arome kot sveži. Poleg tega imajo posušeni listi pogosto močnejšo aromo kot sveži, pri čemer se razvije posebna sladkasto-aromatična nota brez trpkosti. Dovolj je že nekaj dni sušenja, da se sveži listi posušijo in razvijejo svojo polno aromo. Tudi starejši, več let stari listi so še vedno uporabni.
Praktična uporaba lovorja v gospodinjstvu
Poleg kulinarične uporabe imajo lovorovi listi tudi praktično vrednost v gospodinjstvu. Preostale liste, ki jih imamo od prejšnjega leta, lahko uporabimo za zaščito žit, moke ali riža pred molji. Nekaj lovorovih listov, dodanih v steklen kozarec z rižem, ga lahko lepo aromatizira in prepreči nadležne škodljivce. Enako velja za suho sadje, ki ga lovor varuje pred črvi in molji s svojim eteričnim oljem.
Opozorilo pri uporabi v mešanih jedeh
Kljub številnim koristim je pri uporabi lovorjevih listov potrebna previdnost. Po večurnem kuhanju lahko postanejo ostri in potencialno poškodujejo sluznico želodca, če jih pozabimo odstraniti pred miksanjem jedi, na primer fižolove juhe. Zato je ključnega pomena, da lovor vedno odstranimo, preden jed zmiksamo s paličnim mešalnikom. Zaradi svojega širokega protimikrobnega delovanja je lovor nepogrešljiv tudi pri vlaganju zelenjave in pripravi raznih paštet.
Sanja Lončar: Vizija naravnega zdravja in samooskrbe
Sanja Lončar je skozi svoje delo na portalu Zazdravje.net in v svojih knjigah poudarjala pomen celostnega pristopa k zdravju, ki vključuje naravne rešitve, samooskrbo in prehransko ozaveščenost. Njeno delovanje je bilo usmerjeno v iskanje informacij, ki lahko ljudem pomagajo pri kakovostnejšem življenju.
Namen vseh vsebin, ki jih je promovirala, je bil ponuditi poslušalcem in bralcem informacije, ki bi jim lahko pomagale pri izboljšanju kakovosti življenja ali pri pomoči njihovim bližnjim. Celosten pogled na človeka je bil v ospredju, pri čemer so se tematike dotikale komplementarne medicine, zdravilstva, osebnostne rasti, duhovnega razvoja, ezoterike, psihologije, ekologije in nutricionizma.
Prispevek k prehranski ozaveščenosti
Sanja Lončar je bila aktivna na številnih področjih, povezanih z zdravjem in naravnim življenjem. Vodila je informativni portal Zazdravje.net, bila urednica istoimenskega tiskanega glasila ter soustvarjala izobraževalni portal Delavnice.zazdravje.net. Od leta 2005 je vodila projekt "Skupaj za zdravje človeka in narave", ki je postal ena najbolj prepoznavnih slovenskih civilnodružbenih pobud na področju naravnih rešitev za izzive sodobnega življenja.
Njeno delo je združevalo znanje, prakso in vizijo trajnostnega sobivanja med človekom in naravo. S tem je aktivno spodbujala ljudi k prevzemanju odgovornosti za lastno zdravje in k razumevanju pomena naravnih principov v vsakdanjem življenju.
Samooskrba in trajnostno življenje
Sanja Lončar je bila velika zagovornica samooskrbe, kar je dokazovala tudi s svojo novo knjigo z naslovom "Samoskrbna shramba". Ta knjiga obravnava metode in mite glede shranjevanja živil, s poudarkom na ohranjanju hranilne vrednosti za daljše obdobje, še posebej v letih z obilnim pridelkom.
Poudarjala je pomen krepitve imunskega sistema kot ključnega dejavnika pri soočanju z zdravstvenimi izzivi. Po njenem mnenju patogeni predstavljajo le polovico zgodbe; druga polovica je odvisna od pogojev v telesu, ki omogočajo ali preprečujejo njihov razvoj. Ti pogoji vključujejo uravnoteženo pH vrednost telesa, odsotnost zakisanosti, ohranjanje vlažnosti sluznic in pretočnost limfe.
Pomisleki glede sodobne prehranske industrije
Sanja Lončar je pogosto izražala kritičnost do sodobne prehranske industrije, ki jo je videla kot vir številnih težav. Opozarjala je na vse večjo prisotnost pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in drugih potencialno škodljivih snovi v hrani. Poudarjala je, da korporacije, kot sta Bayer/Monsanto, obvladujejo velik del trga s semeni in drugimi prehranskimi surovinami, kar lahko vodi do zmanjšanja raznolikosti in kakovosti hrane.
Njena dela so pogosto vsebovala analize in kritične ocene prehranskih trendov ter industrijskih praks, s ciljem ozaveščanja potrošnikov o pomenu izbire pristne in zdrave hrane.
Pomembnost naravnih začimb in zelišč
V svojih analizah je Sanja Lončar pogosto izpostavljala pomen naravnih začimb in zelišč. Poudarjala je, da lahko že majhne količine nekaterih začimb, kot je peteršilj, vsebujejo več antioksidantov kot velike količine zelenjave, kot je krompir. Razmerje med koristmi, ki jih prinašajo zelenjava in začimbe, je lahko izjemno veliko, kar omogoča učinkovito pridobivanje hranil in antioksidantov na majhnih površinah.
Posebej je izpostavljala pomen začimb za uravnavanje krvnega sladkorja, pri čemer je omenjala ingver, kurkumo, cimet in celo kumino ter origano, katerih delovanje na presnovo sladkorja je znanost šele začela raziskovati. Poudarjala je, da narava ponuja rešitve, ki jih sodobna medicina pogosto spregleda.
Kritika sodobnega kmetijstva in prehranske verige
Sanja Lončar je opozarjala na vse večjo odvisnost od uvožene hrane in na krčenje domačih pridelovalnih površin. Kritizirala je sistem, v katerem kmetje dobijo le majhen delež cene končnega izdelka, medtem ko večino dodane vrednosti poberejo predelovalci, trgovci in drugi posredniki. Zaradi tega je spodbujala k neposrednemu povezovanju s kmeti in k večji samooskrbi.
Njena dela so vsebovala tudi analize evropskih poročil o ostankih pesticidov v živilih, s čimer je želela opozoriti na tveganja, povezana s sodobno pridelavo hrane. Poudarjala je, da čeprav se nadzor izboljšuje, odstotek živil z ostanki pesticidov še vedno narašča, kar predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju.
Sanja Lončar je s svojim delom in aktivizmom pustila neizbrisen pečat na področju promocije naravnega načina življenja, prehranske ozaveščenosti in samooskrbe v Sloveniji. Njena zapuščina ostaja navdih za številne, ki si prizadevajo za bolj zdravo in trajnostno prihodnost.