Paprika (Capsicum annuum) je izjemno priljubljena, okusna in zdrava zelenjava, bogata z vitaminoma A in C, ki jo v svoji kuhinji uporablja skoraj vsak - bodisi svežo ali mleto posušeno. S svojimi pestrimi oblikami in okusi navdušuje številne ljubitelje vrtnarjenja. Če vam diši ideja po lastno vzgojeni in zdravi papriki, je sajenje paprike namenjeno prav vam. Vendar se je za zdrave in sočne plodove v času rasti potrebno nekoliko potruditi.
Izbira kakovostnega semena
Kakovostno seme je osnova za dober pridelek. Pri vzgoji domače paprike naj bo vodilo zdravje in poln okus. Če smo se odločili za ekološki način vrtnarjenja, izberimo tudi ekološko pridelano seme in si vzgojimo svoje sadike. Priporočljivo je, da izbiramo seme avtohtonih ali udomačenih sort, ki je prilagojeno na rast v našem podnebju. Pri nas imamo tri udomačene sorte paprik. Takšno seme lahko dobite le pri proizvajalcu, ki je svojemu delu celostno predan s srcem in ljubeznijo do narave.
Kdaj sejati papriko?
Vrtnarstvo ni tek na kratke proge, rastlina namreč za svojo uspešno rast potrebuje določen čas.
Setev za rastlinjake in na prostem
Za Slovenijo, izvzemši Primorsko, kjer so temperature običajno nekoliko višje, velja, da je setev semen za vzgojo domačih sadik treba začeti šest do osem tednov pred datumom, ki je primeren za presajanje teh na prosto. To je običajno po 15. maju. Paprike, ki bodo rastle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem. Vzgajamo jih prej kot paradižnik, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo.
Primerjava s čilijem in paradižnikom
V sredini februarja je treba najprej sejati za sadike čilija, feferonov in jajčevca. Od sredine februarja do konca februarja sejemo za sadike paprike. Papriko običajno sejemo dober teden pred paradižnikom. S setvijo za sadike paradižnika ne prehitevamo in počakamo na mesec marec; pri nas ga sejemo od 10. marca dalje, saj so tako sadike manj vzdolžene. Prve sejemo paprike, saj od vseh plodovk kalijo najdlje, od 15 do 20 dni. Približno 10 do 14 dni kasneje pa sejemo vse druge plodovke, ki v povprečju kalijo 10 dni, lahko tudi kakšen dan manj ali več.
Pogoji za uspešno kalitev semena
Seme paprike za vzklitje potrebuje veliko časa. Najhitreje in najbolj uspešno kalitev poteka pri točno določenih pogojih. Hitrost in odstotek kalenja sta odvisna od temperature; pri nižjih temperaturah bo vzkalilo manj semen, čas kalitve pa bo daljši.
Temperatura
Ustrezna temperatura za kalitev semena čilija, paprike in ostalih plodovk je okoli 25 °C, lahko pa je tudi nekaj stopinj več. Nič ni narobe, če je kakšno stopinjo nižja, vendar optimalno kaljenje poteka med 25 in 30 °C. Za enakomeren in hiter vznik je najbolj pomembno, da je temperatura ponoči in podnevi enaka. Seme lahko kali tudi v temni kurilnici, kopalnici ali drugem toplem prostoru.
Vlaga in svetloba
V času kalitve moramo poskrbeti tudi za zadostno vlago. Najbolje je uporabiti pršilko, s katero vodo v obliki kapljic pršimo po substratu in vzdržujemo ustrezno vlažnost, da preprečimo prekomerno vlago zemlje in morebitne bolezni. Dokler seme kali, svetloba ni pomembna, zato jih ni treba postaviti na okensko polico ali blizu okna. Če že, pa je treba preveriti, ali skozi okno dobro tesni, da ne bi skozenj v notranjost vleklo hladnega zraka.
Čas kalitve
Seme paprike za vzklitje potrebuje relativno veliko časa, običajno od 15 do 20 dni, lahko pa tudi do enega meseca. V izjemno idealnih pogojih in pri optimalni temperaturi 25 °C je mogoče opaziti prvi kalček že v petih dneh, vendar je za večino semen potreben daljši čas do množičnega vznika. Ko opazimo prvi kalček, posode takoj odkrijemo in prestavimo na svetlo mesto, saj je to ključno za umirjeno rast sadik.
Moje skrivnosti gojenja paprike za ogromne letine
Nega mladih sadik
Izbira substrata in način setve
Za setev čilija, paprike, jajčevca in paradižnika uporabimo kakovostne, rahle substrate, ki vsebujejo manj hranil. To velja za vrtnine, ki jih pikiramo. Dobro je, da vsebujejo najkvalitetnejše šote in vsa potrebna hranila ter makrohranila, ki so prilagojena potrebam mladih sadik. V dobri zemlji se bodo korenine hitro in dobro razvile. Čili, papriko, jajčevec, feferone in paradižnik sejemo v setvene plošče, ker jih je treba pikirati. Semena sejemo na gosto v eno posodo ali posamezne lončke oziroma namenske platoje z več razdelki. Semena posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm. Po setvi suho zemljo rahlo zalijemo z zalivalko, da omočimo celoten substrat.
Pikiranje in presajanje v lončke
Sadike takoj po kalitvi prestavimo na svetlobo, saj za umirjeno rast potrebujejo dobro osvetlitev. Ko se klični listi odprejo in vodoravno poravnajo ter preden se razvijejo pravi listi, v roku od 10 do 14 dni od setve, rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše in močnejše rastline. Pravi čas za začetek pikiranja je takrat, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Na okenski polici ne smemo zamuditi pravega časa za pikiranje, da se sadike ne vzdolžijo. Tako so manj občutljive na glivice in bolj zdrave. Če so se nam do sedaj rastline „pretegnile“, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Paprike namreč na gredi brez težav rastejo gosto skupaj in jih tako lahko presadimo kot dvojček ali trojček na njihovo mesto na vrtu. Pomembno je vedeti, da se sadiko paprike presadi v samostojni lonček šele takrat, ko ima poleg kličnih listov tudi tri pare pravih listov. Takrat je namreč dovolj velika in okrepljena, kar ji zagotovi dovolj prostora, vode in hranil za rast.
Utrjevanje sadik
Mlade sadike ni treba gnojiti, saj je bolje, da jim dodajamo pripravke, ki rastlinam dajejo energijo in povečajo njihovo odpornost, kot so izvlečki iz aminokislin ali morskih alg. Mlade paprike pršimo z vodo, čaji in pripravki, ki dajejo energijo ter povečajo njihovo odpornost. Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto. Preden jih sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo (bele lise). Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 5 do 7 °C, sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm.
Presajanje sadik na stalno mesto
Čas in priprava
Paprika je toplotno zahtevna vrtnina in sodi med najbolj občutljive vrtnine na nizke temperature, zato jo na prosto ne sadimo prehitro. Šele sredina maja je čas, ko papriko, paradižnik, kumare in ostale plodovke sadimo v vrt. Paprike, čilije, paradižnik in jajčevce presajamo na prosto po 15. maju. Na nekaterih vrtovih jih vsako leto presajajo po 20. maju in imajo odličen pridelek. V rastlinjak jih presajamo konec aprila ali v začetku maja. Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede. V mislih imejmo to, da so paprike veliko bolj občutljive na nižje temperature kot paradižnik, zato jih brez skrbi posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom.
Gosta zasaditev in nadaljnja nega
Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj. Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu. Za nekatere sorte (med njimi so predvsem rog paprike) naj bodo razdalje še večje, medtem pa paradižnik paprike lahko rastejo deset centimetrov bolj skupaj. Papriko je treba redno in obilno namakati, saj so tako plodovi bolj mesnati, večji in niso grenki. Najboljše je kapljično namakanje. Paprika ima velike zahteve po hranilih. Od junija dalje je za paprike nujna opora, pri čemer se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in si nudijo oporo ena drugi brez potrebe po opori za vsako rastlino posebej. Zaradi opore iz vodoravne mreže tudi ni potrebno privezovanje, saj se z vsemi vejicami sama preplete med mrežo. Močan veter ali nevihte ne bodo polegli niti ene same rastline.