Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS) in njena tarifna priloga določata pogoje dela, najnižje osnovne plače ter povračila stroškov v zvezi z delom. Veljavna KPDTS je bila objavljena v Ur. l. RS št. 72/18, razširjena veljavnost pa v Ur. l. RS št. 82/18. KPDTS je začela veljati 15. avgusta 2018, razen določb o številu nedelj in minimalni nominalni višini dodatka za nedeljsko delo, ki so se začele uporabljati 1. septembra 2018. Prvotna veljavnost KPDTS do 31. decembra 2022 je bila podaljšana z aneksom št. 1 do 31. 12. 2023, z aneksom št. 2 do 31. 3. 2024, z aneksom št. 3 do 30. 6. 2024 in z aneksom št. 4 do 30. 9. 2024.
Z aneksom št. 4 h KPDTS, objavljenim v Uradnem listu RS št. 52 z dne 21.6.2024, je bila veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za tri mesece, to je do 31. 3. 2025. Obenem je uveljavljena dodatna razvezna določba, na podlagi katere bi ta kolektivna pogodba prenehala veljati v primeru objave predpisa v Uradnem listu Republike Slovenije, ki bi določal, da mora biti višina najnižje osnovne plače za I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah oziroma najnižja osnovna plača pri delodajalcu, določena najmanj v višini vsakokrat veljavne minimalne plače, oziroma, da se višina najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah oziroma višina osnovnih plač pri delodajalcu veže na vsakokrat veljavno višino minimalne plače. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 3. 1. 2024 objavilo aneks št. 2 h KPDTS v Uradnem listu RS št. 2, z dne 12.1.2024, in aneks št. 3 h KPDTS v Uradnem listu RS št. 26, z dne 26.3.2024.
Najnižje osnovne plače (NOP)
Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede se določajo glede na zahtevnost dela.
Uskladitve najnižjih osnovnih plač
Najnižje osnovne plače se usklajujejo na način, dogovorjen s Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 62/08) - v nadaljevanju: KPPI.
V Uradnem listu RS št. 10/2009 so bile objavljene najnižje osnove plače v dejavnosti trgovine Slovenije od 1.1.2009. Skladno z 2. členom Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 111/06, 127/06 in 94/08) se najnižje osnovne plače usklajujejo na način, dogovorjen s KPPI. KPPI v 10. členu določa način usklajevanja NOP za razliko od dejanske povprečne letne inflacije v letu 2008. Ker je povprečna letna inflacija v obdobju januar-december 2008 v primerjavi z obdobjem januar-december 2007 znašala 5,7%, so se s 1. januarjem 2009 najnižje osnovne plače po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije povečale za 1,15%.
Najnižja osnovna plača po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije pomeni najnižje ovrednoteno delo v določenem tarifnem razredu za povprečni mesečni delovni čas, ki znaša 174 ur mesečno. Najnižje osnovne plače za posamezni tarifni razred te kolektivne pogodbe predstavljajo minimum pri določanju najnižjih osnovnih plač pri delodajalcih.
Na podlagi sprememb, objavljenih v Uradnem listu RS št. 55/2009, so se s 1. 12. 2008 uskladile plače po KPDTS, s 1. 1. 2009 so se NOP po KPDTS uskladile s Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač, s 1. 8. 2009 pa so se NOP po KPDTS zvišale za 2,3 %.
Od 1. julija 2025 dalje, v Uradnem listu RS št. 50 z dne 4.7.2025 so objavljene nove višine najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede. Skladno z drugim odstavkom 2. člena Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18 s spremembami in dopolnitvami - Tarifna priloga h KPDTS) se najnižje osnovne plače od vključno leta 2020 dalje spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta, vendar ne več kot za 2 % letno. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 25 / I-VI 24 znaša 102,0, zato se najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih za delo opravljeno od 1. 7. 2025 dalje povečajo za 2,0 %.
Delodajalci morajo uskladiti pogodbe o zaposlitvi skladno z dopolnitvijo 14. člena in spremembo 21. člena do 31. 12. 2024.
Najnižje osnovne plače (NOP) za posamezne tarifne razrede (od 1. 7. 2025):
| Tarifni razred | NOP v EUR |
|---|---|
| I. Enostavna dela | 930,30 |
| II. Manj zahtevna dela | 966,01 |
| III. Srednje zahtevna dela | 1.023,38 |
| IV. Zahtevna dela | 1.092,42 |
| V. Bolj zahtevna dela | 1.217,68 |
| VI. Zelo zahtevna dela | 1.346,10 |
Povračilo stroškov v zvezi z delom
KPDTS določa tudi pravila za povračilo stroškov, kot so prevoz na delo in z dela, prehrana med delom, službena potovanja in nadomestilo za ločeno življenje.
Prevoz na delo in z dela
Delavec je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, in sicer od običajnega kraja bivališča do kraja opravljanja dela. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se izplačuje najmanj v višini 70% cene javnega prevoza. V primeru, ko ni možnosti javnega prevoza, delavcu pripada povračilo stroška za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 0,15 EUR za vsak polni km poti in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora delodajalec predlog splošnega akta, ki določa način povračila stroškov prevoza na delo in z dela, posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku.
Napotitev na delo v drugo prodajalno/organizacijsko enoto
Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o vsakokratni napotitvi na delo v drugo prodajalno oziroma v drugo organizacijsko enoto najmanj 24 ur pred pričetkom dela. V pisni napotitvi se določi čas trajanja opravljanja takega dela, pri čemer se morata delavec in delodajalec dogovoriti o povračilu stroškov prevoza, vendar ne manj kot 100% dnevne vozovnice v primeru povračila javnega prevoza, v kolikor njegova običajna vozovnica ne krije stroška prevoza na delo in z dela na napoteno lokacijo. Pri določitvi oddaljenosti se upošteva najkrajše običajne cestne povezave v Republiki Sloveniji, kot jih prikaže aplikacija »Google Zemljevidi«, če ni pri delodajalcu dogovorjena uporaba druge aplikacije.
Za delavca, ki skrbi za otroka do zaključka prvega razreda osnovne šole, oddaljenost ne sme presegati 50 km v eno smer. V primeru, da se delodajalec z delavcem dogovori, da na kraj dela odpelje tudi sodelavce, se ob tem dogovorita tudi o povračilu stroškov prevoza. Ne glede na predhodne določbe lahko delavec zavrne opravljanje dela v drugem kraju, če ne razpolaga z osebnim avtomobilom ali drugim ustreznim prevozom, pri čemer tovrstna zavrnitev ne šteje za odklonitev opravljanja dela.
Prehrana med delom
Povračila stroškov prehrane med delom od 1. 7. 2010 dalje znašajo 3,85 EUR. Višina povračila stroška za prehrano med delom znaša od 1. 5. 2011 najmanj 4,00 EUR za dneve prisotnosti na delu.
Službena potovanja
Delavec je za službeno pot v Sloveniji od 1.7.2010 dalje upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano) in sicer za pot, ki traja:
- 6-8 ur: 5,77 EUR
- 8-12 ur: 8,25 EUR
- nad 12 ur: 16,29 EUR
Ti zneski se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Delavec je za službeno pot v tujino upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano), v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza za službeno pot v Sloveniji ali v tujino, v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.
Nadomestilo za ločeno življenje
Delavec je upravičen do nadomestila za ločeno življenje, v višini in pod pogoji, da se znesek ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.
Usklajevanje povračil stroškov
Povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, se uskladijo 1. julija tekočega leta s povprečnim letnim indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje januar-junij tekočega leta glede na januar-junij preteklega leta. Povprečna letna inflacija v obdobju januar-junij 2009 v primerjavi z obdobjem januar-junij 2008 je znašala 1,3%, zato so se s 1. julijem 2009 za to višino uskladili stroški prehrane med delom in službenih potovanj. Enako se je zgodilo s 1. julijem 2010, ko je povprečna letna inflacija znašala 1,8%.
Skladno s 7. členom Tarifne priloge h KPDTS se povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, uskladijo 1. julija tekočega leta z inflacijo, merjeno z indeksom cen življenjskih potrebščin SURS I-VI tekočega leta / I-VI preteklega leta. Indeks cen življenjskih potrebščin SURS I-VI 25 / I-VI 24 znaša 102,0, zato se povračila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in službenih potovanj v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2025 dalje povečajo za 2,0 %.
Regres za letni dopust
Minimalni regres za letni dopust za leto 2009 znaša 665,00 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55% tega zneska, preostali del pa v skladu s četrtim odstavkom 1. točke (Regres za letni dopust) 81. člena normativnega dela KP trgovine. Minimalni regres za letni dopust za leto 2011 znaša 748,10 EUR, od tega mora delodajalec izplačati v denarju najmanj 55% tega zneska, preostali del pa v skladu s četrtim odstavkom 1. točke (Regres za letni dopust) 81. člena normativnega dela KP trgovine.
Delodajalec in sindikat pri delodajalcu se lahko dogovorita o drugačni višini regresa v primeru, da ima delodajalec izkazano izgubo v preteklem letu, izvaja sanacijski program in bi izplačilo regresa v dogovorjeni višini ogrozilo obstoj delodajalca ali izgubo zaposlitve delavcev. Tak dogovor se sklene v pisni obliki.
Izračun upravičenosti do dopusta s krajšim delovnim časom
Solidarnostna pomoč
Znesek solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca, ki pripada njegovim ožjim družinskim članom, se izplača najmanj v višini 700 EUR, vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.
Delo ob nedeljah in praznikih
Zaradi narave dela, zakonskih omejitev ter določil javnega interesa, so bile v KPDTS bolj natančno zapisane alineje, ki opredeljujejo primere, v katerih delavci lahko delajo na nedelje in praznike. Z njeno uveljavitvijo omejitve niso več veljale za delavce, ki opravljajo naloge, povezane s podporo potrošniku pri izvajanju spletne prodaje, polnjenja prodajnih avtomatov, opravljajo prodajo na stojnicah in tržnicah, opravljajo delo v prodajalnah, ki zagotavljajo oskrbo gostov znotraj kampov ali izvajajo nastope, predstavitve ali prodajo pri poslovnih partnerjih, na sejmih ali prireditvah doma ali v tujini. Ohranile so se tudi vse izjeme, kot so bile določene v prej veljavni KPDTS (npr. bencinske črpalke, dežurne lekarne, ipd.).
Podpisniki Kolektivne pogodbe
Podpisniki Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije so: Sindikat delavcev trgovine Slovenije (Tina Skubic, predsednica), Trgovinska zbornica Slovenije (mag. Marija Lah, predsednica), Svet gorenjskih sindikatov (Nežka Bozovičar, predsednica), Združenje delodajalcev Slovenije po pooblastilu Sekcije za trgovino (Miroslav Smrekar, generalni sekretar) in Gospodarska zbornica Slovenije.
tags: #kolektivna #pogodba #dejavnosti #trgovine #tarifna #priloga