Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli na dva glavna dela. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki izključno dojeni, hranjeni z materinim mlekom ali z mlečno formulo. Po šestih mesecih pa se postopno uvaja mešana prehrana. Dojenje je najboljši način hranjenja dojenčka, izključno vsaj prvih šest mesecev otrokovega življenja, nato pa ob uvajanju goste hrane do drugega leta starosti ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza.
V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja potrebuje še dodatek mlečne formule ali pa je hranjen izključno z mlečno formulo. Mlečne formule so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim, kot so kolike, zaprtje, polivanje. O izbiri primerne in uporabi teh se je najbolje posvetovati s strokovnjakom na tem področju, npr. s farmacevtom v lekarni. Zdrav, izključno dojen, dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česar koli drugega, razen, ko otrokov pediater oceni drugače (ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda).
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?

Uvajanje goste, mešane hrane se priporoča, ko vaš dojenček dopolni šest mesecev, ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti dojenčka. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano. Znaki pripravljenosti vključujejo:
- Ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam in se zraven slinil.
- Poskušal bo že samostojno sedeti, bodisi v otroškem stolčku ali s podporo v naročju, pomembno je pokončno sedenje z jasnim prehodom od ust do trebuščka.
- Med podoji ali obroki mlečne formule bo pogosto lačen.
- Kaže zanimanje za hrano: preučuje vašo hrano, izteguje se, da bi jo dosegel ali si celo postreže s kakšnim kosom iz vašega krožnika.
- Ima koordinacijo oči in rok: sposoben je hrano pogledati, se je dotakniti ter jo nesti do svojih ust.
- Zna hrano pogoltniti: če še ni pripravljen, bo hrano z jezičkom potisnil nazaj.
Glede na potrebe dojenčka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti dojenčka. Uvajanje hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane.
Priprava in uvajanje živil
Novo vrsto hrane in nov okus ponudite otroku v 4 do 7-dnevnih razmikih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko). Najprej mu ponudite majhno količino na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Uvajate lahko pasirano ali pretlačeno hrano, lahko pa posegate po novih metodah - hranjenje na otrokovo pobudo, kjer otroku ponujate koščke hrane, ki si jih z roko nosi v usta. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga dojenček sprejme. Pustite mu, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra.
Pri kuhanju ne uporabljamo soli ali sladkorja. Kašico redčimo do zaželene gostote.
Kuhanje na sopari in priprava zelenjave

Zelenjava naj bo kuhana, pripravljena v majhni količini vode ali na sopari. Kuhanje hrane v pari je eden najboljših načinov za ohranjanje hranil ter za ohranitev svežega okusa in vitaminov. Vitamina B in C sta vodotopna, zato ju lahko s preveč kuhanja uničimo, še posebno če hrano kuhamo v vodi.
Za kuhanje na sopari lahko uporabite večslojni parni lonec, ki omogoča hkratno kuhanje več živil hkrati. Druga možnost je posebna kovinska roža z luknjičastimi cvetnimi listi, ki se vloži v lonec. Na dnu lonca je voda, zelenjavo pa naložite na te luknjaste liste in tako kuhate na pari. Zelenjavo ali sadje olupimo, odstranimo semena, peške ali koščice, potem pa razrežemo na koščke. Poskušajmo uporabiti čim manj vode in pazimo, da hrane ne bomo razkuhali.
Dojenčkova prva jed je lahko kuhan riž, ki ga skupaj z materinim mlekom (oziroma nadomestnim mlekom) pretlačimo v kašico, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši.
Po tednu dni nadaljujemo s kuhanim in v kašico pretlačenim korenjem ali bučko, cvetačo, brokolijem, kolerabo, ki jo pripravimo kot samostojni zelenjavni pire, ali pa jo dodamo materinemu mleku z rižem. Uvedite najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo. Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašico pretlačen krompir z žličko repičnega ali sojinega olja, ki mu dodamo že uvedeno zelenjavo (kuhano korenje, bučke, cvetačo, brokoli, kolerabico).
Ko so obroki že večji, dodamo žličko rastlinskega olja (olivno, repično, sojino, občasno lahko dodate tudi maslo). Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, je priporočljivo uporabiti mešanico visokokakovostnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave, da ohranimo visokokakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150-200 g dodamo eno žličko olja (8-10 g).
Skladiščenje in shranjevanje hrane

Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo. Sveže pripravljeno kašico lahko tudi zamrznete v manjših posodicah, vendar ne za dlje kot tri tedne. Za shranjevanje je priporočljivo uporabiti steklene posodice, ki so primerne tudi za mikrovalovno pečico in zamrzovalnik. Ko se odpravljate na pot, je kašice priročno shraniti v vrečke za shranjevanje.
V zamrzovalniku lahko hrano shranite dlje časa, za ohranitev čim več hranilnih snovi pa je priporočljivo, da jo porabite v roku treh mesecev. Ko se hrana po kuhanju ohladi, jo zamrznite v čim krajšem možnem času. Hrano najlažje odtalite s parnim kuhalnikom. Hrano, ki ostane od obroka, lahko v hladilniku hranite do dva dni. Hranjenje ni priporočljivo direktno iz posodice, v kateri hranite hrano in jo potem shraniti nazaj, saj lahko bakterije v slini hrano pokvarijo prej kot običajno. Hrane nikoli ne segrevajte več kot enkrat, zato je smiselno, da jo pri shranjevanju razdelite v manjše porcije.
Zaporedje uvajanja živil
Pri uvajanju dopolnilne prehrane se dojenje nadaljuje. Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
- Zelenjava: Začnemo z nizko alergogenimi živili, kot so korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke, riž, koruzni kosmiči. Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja.
- Meso: Meso ponudimo dojenčku, ko je že dopolnil šest mesecev. Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček), ponudimo ga 2-3-krat tedensko. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani (90 % potreb po železu moramo pokriti z dopolnilno prehrano).
- Ribe: Ribe lahko dojenčku uvajamo od šestega meseca starosti. Izbiramo sveže, manjše ribe, po možnosti morske, kot so sardele, skuše, sardine. Pazimo na kosti v ribi; zelo pozorno pregledamo in odstranimo.
- Žita: Sledijo žita in sorodna živila, kot so pšenica, pira, rž, ječmen, oves, riž, proso, ajda, koruza. Žita z glutenom je najboljše uvesti med šestim in sedmim mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen. Navadno najprej ponudimo mlečno-žitno kašo, žita pa izbiramo v obliki kosmičev, zdroba, kasneje lahko ponudimo majhne testenine, kuhan riž. Po novih prehranskih smernicah se žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves), uvajajo v majhnih količinah po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še pretežno dojen, s čimer se zmanjša nevarnost za razvoj celiakije.
- Sadje: Po zadnjih smernicah po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa dodamo sadje. Uporabimo sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje, če je to mogoče: odvisno od letnega časa lahko uporabimo jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline. Banane pretlačimo z manj sladkim sadjem. Običajno začnemo z mlečno-žitno-sadno kašo. Za pripravo lahko uporabimo iztisnjeno materino mleko ali mlečno formulo.
- Jajca: rumenjak in beljak od 6. meseca.
- Kruh: od 10. meseca dalje.
Proti koncu starosti osmih mesecev naj bi otrok prejel 2-3 obroke mešane prehrane na dan, na primer en obrok, kosilo, ki vsebuje zelenjavo, meso in žita ali krompir, en obrok, ki je sestavljen iz žita, sadja in materinega mleka ali mlečne formule.
V devetem oziroma desetem mesecu starosti otroka, odvisno od tega, kako otrok uvajanje mešane hrane sprejema, naj bi otrok imel že 4-5 obrokov, torej zajtrk, malico, kosilo, malico in večerjo. Od teh je še vedno lahko dojenje oziroma hranjenje z mlečno formulo. Za zajtrk ali dopoldansko malico otroku navadno ponudimo sadno-žitni ali sadni obrok. V enajstem oziroma dvanajstem mesecu starosti pa naj bi dojenček počasi prešel na prilagojeno mešano družinsko prehrano v petih obrokih.
Otroka navajamo na ritem prehranjevanja: 3 glavni obroki (zajtrk, kosilo, večerja) in dva vmesna (dopoldanska in popoldanska malica). Dojenčku pri vsakem obroku ponudimo vodo ali negazirane nizkokalorične pijače (npr. nesladkan čaj).
Česa dojenčki ne smejo jesti?
Dojenčki naj ne bi jedli naslednjih živil:
- Soli in soljene hrane, sladkorja, sladil: po 1. letu.
- Med: šele po prvem letu starosti (zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev).
- Sladkih pijač, napitkov, ki delujejo poživljajoče (pravi čaj, kola).
- Kravjega mleka kot samostojnega napitka: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja).
- Začinjene hrane z ostrimi začimbami.
- Predelanih mesnih izdelkov, ki vsebujejo veliko nitritov.
- Ocvrte hrane.
- Margarine.
- Predelane in vnaprej pripravljene hrane.
- Surovega mesa, surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev: morski sadeži po 1. letu starosti.
- Velikih rib: ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra.
- Sirov s plesnijo.
- Mehko kuhanih jajc, surovih jajc, jajčnega beljaka.
- Gob.
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW)

V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, cinka in vitamina B12. Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW, torej, da določen del hrane otroku pretlačijo oziroma mu obrok pripravijo posebej, en del pa mu dajejo po metodi BLW. Vsekakor se odločite po svoji presoji, pridobite kakovostne, zaupanja vredne informacije, opazujte dojenčka, sledite mu in naredili boste najboljše, kar lahko!
Praktični nasveti za starše

- Ni potrebe, da vsako živilo uvajamo tri dni. Ta nasvet je star, ko so z uvajanjem pričeli zelo zgodaj.
- Tudi, če niste lačni ali se vam mudi, se potrudite, da z dojenčkom poskušate sedeti in jesti pri vsakem njihovem obroku, saj se učijo iz tega, kar vidijo. Ni potrebno jesti veliko in enako kot oni, čeprav raziskave kažejo, da hrana, ki je enake barve kot njihova, pomaga pri všečnosti.
- Poskušajte se zadržati in svojemu malčku pustite, da sam raziskuje po krožniku in svoji hrani. Dojenčki obožujejo packanje po krožniku.
- Kadarkoli je to mogoče, ponudite poleg obrokov, ki jih hranite z žlico, še hrano s prsti.
- Priporočljivo je preveriti sestavine hrane, ki jo ponudite dojenčkom. Marsikateri hrani za dojenčke sta namreč že dodana sol in sladkor. Najboljše je seveda, da dojenčku pripravite svežo hrano, ki vsebuje ogromno hranljivih snovi.
- Pri hranjenju imejte pripravljeni dve žlički. Eno za dojenčka, drugo zase. Pustite jim, da uživajo pri poskušanju hranjenja, ter jim z drugo žličko pri tem pomagajte.
- Večkrat se zgodi, da dojenčki pričnejo z zavračanjem določenih živil, tudi po tem, ko ste jih že uvedli. Še naprej ponujajte zavrnjena živila, vztrajnost se bo izplačala.
Pri igranju in raziskovanju svoje hrane dojenčka navadno spremlja žareč nasmeh. Ko ste med dogajanjem sproščeni in srečni, je velika verjetnost, da bodo v jedi uživali in razvili pozitiven dolgoročen odnos s hrano. Zagotovo vas bo mikalo, da vzamete krpo in vse počistite. Namesto tega pa poskušajte tudi vi uživati v opazovanju teh majhnih prstkov in velikih nasmehov.
Učenje skozi senzorično igro je izjemno pomembno. Ko dojenček na primer zdrobi košček krompirja, se nauči, kako se trda hrana s pritiskom spremeni v kašo. Ko pomoči prste v jogurt, se nauči, kakšen je občutek tekoče strukture hrane. Ko vrže hrano na tla, spozna silo teže.
Dojenček se mora med hranjenjem počutiti prijetno in zaupati, da so nova živila varna, preden jih bo dal v usta. Velikokrat se zgodi, da določene hrane ne želijo poskusiti, ker prej ne vedo, kako diši in kakšne strukture je. Ko dovolite dojenčku, da samostojno raziskuje po koščkih hrane, spodbujate razvoj pincetnega prijema - oprijema klešč. Ne glede na to, ali je to z žličko ali rokami, ko se dojenčki hranijo sami, se naučijo, kako hrano spraviti iz mizice do svojih ust. Seveda bo hrana na začetku šla vsepovsod, razen v usta, vendar boste presenečeni, kako hitro se bodo naučili sami prehranjevati.
Recepti za uvajanje goste hrane
Starost dojenčka: od 6. do 7. mesecev
Dojenčkova prva zelenjava (za 4 porcije)
- 50 g korenja
- 100 g krompirja
- 30 g kolerabe
- 2 žlici nesoljenih koruznih zrn
- 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja
Korenček in kolerabo olupimo in narežemo na drobne kockice. V majhni kozici na srednji temperaturi segrejemo olivno olje. Dodamo narezan korenček in kolerabo ter ju med občasnim mešanjem počasi pražimo 5 minut. Krompir olupimo in narežemo na drobne kockice. Korenčku in kolerabi primešamo narezan krompir in koruzna zrna ter 4 žlice vode. Premešamo, zavremo, pokrijemo in počasi dušimo približno 15 minut. Vmes nekajkrat premešamo. Zelenjavo odstavimo in pretlačimo skozi gosto žičnato cedilo ali pa jo gladko razmešamo s paličnim mešalnikom.
Zelenjavno-mesna kašica (za 8 porcij)
- 100 g zelenjave
- 50 g krompirja
- 25 g piščanca
- 30 g sadne kaše ali soka (100 % brez dodanega sladkorja)
- 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja
Meso skuhamo v malo vode. Istočasno skuhamo zelenjavo in olupljen krompir. Vse sestavine zmiksamo in dodamo sadni sok ali sadno kašo.
Juha iz bučk in cvetače (za 4 porcije)
- ½ majhne olupljene in drobno narezane čebule
- 50 g olupljene in tanko narezane bučke
- 1 srednje velik olupljen in narezan krompir
- 120 ml piščančje ali zelenjavne osnove
- 25 g cvetače
- 15 g masla
Na maslu pražimo čebulo, dokler se ne zmehča. Dodamo bučko, krompir, cvetačo in osnovo. Vse skupaj zavremo, nato pokrijemo in počasi kuhamo 12 minut. Dodamo cvetačo, zavremo, nato znižamo temperaturo in kuhamo še 4-5 minut. Ukašimo v mlinčku.
Starost dojenčka: od 7. do 9. mesecev
Cvetača s kuskusom (za 2 porciji)
- 20 g polnozrnati kuskus
- 50 g cvetača
- 5 žlic mleka (materinega ali nadomestka)
- mleti janež
- 10 g masla
Cvetove cvetače skuhamo do mehkega. V isti vodi lahko skuhamo kuskus. Cvetači dodamo košček masla, mleko in začimbe po želji ter ukašimo in primešamo kuskusu.
Sardelna omaka (za 4 porcije)
- 10 sardel
- 50 g mešana zelenjava (koruza, korenje, brokoli)
- 1 žlička ekstra deviškega olivnega olja
Očistimo sardele (odstranimo hrbtno kost in glavo). Meso sardelic dodamo v posodo z olivnim oljem in malo vode. V pokriti posodi naj vre kakih 5 minut, potem pa odstavimo in posujemo s sesekljanim peteršiljem. Dodamo posebej kuhano zelenjavo in pretlačimo. Omako lahko postrežemo z drobnimi testeninami ali rižem.
Starost dojenčka: od 9. do 12. mesecev
Zelenjavna rižota (za 8 porcij)
- 25 g nasekljane čebule
- 100 g dolgozrnatega riža
- 150 g nasekljanega korenja
- 300 ml vrele vode
- 3 nasekljani paradižniki brez kože
- 50 g sira
- 15 g masla
Pražimo čebulo v polovici masla, da postekleni. Vmešamo riž, malo prepražimo in nato dodamo korenje. Prelijemo z vrelo vodo in počakamo, da zavre, nato pa pokrijemo s pokrovko ter kuhamo, dokler riž ni kuhan in korenje mehko (15-20 minut). Če je treba, dodamo še malo vode. Medtem stopimo preostalo maslo v manjši ponvi, dodamo paradižnik in dušimo 2-3 minute, toliko da postane paradižnik kašast. Vmešamo še sir, da se stopi. Paradižnikovo omako s sirom vmešamo v kuhan riž.
Avokado, banana in jogurt (za 1 porcijo)
- 2 rezini avokada
- ½ majhne banane, olupljene
- 1 žlica navadnega jogurta
Izdolbemo avokadovo meso iz kože in ga zmešamo skupaj z drugima dvema sestavinama. Kašico je treba pojesti, preden porjavi.
Sadna čežana (za 7 porcij)
- 125 g izkoščičenih suhih sliv
- 65 g suhih jabolk, suhih fig in rozin
- 175 ml pomarančnega soka
- 200 ml vode
- ¼ cimetove palčke
- 1 ½ sveže hruške, nakockane
- 75 g navadnega jogurta
Skupaj zmešamo vse razen sveže hruške in jogurta. Suho sadje, tekočino in začimbo damo v kozico z debelim dnom, počakamo, da zavre, zmanjšamo temperaturo in pokrito kuhamo 30 minut. Dodamo nakockano hruško in kuhamo še 10 minut. Odstranimo cimetovo palčko in pustimo čežano, naj se ohladi. Postrežemo mrzlo z jogurtom.

