Voluhar je eden od najtrdovratnejših škodljivcev na zelenjavnih, sadnih in okrasnih vrtovih, ki povzroča veliko škode. V svetu vrtnarjenja se srečujemo z različnimi izzivi, od bolezni rastlin do vremenskih neprilik. Voluharji so eden izmed teh izzivov, a z znanjem, vztrajnostjo in naravnimi pristopi lahko pokažemo, da smo kos tudi tej nalogi.
Ali vam tulipani to pomlad niso vzklili? Je večina vašega posejanega graha izginila? Ali so na vašem zelenjavnem in okrasnem vrtu vidni rovi? Če ste vsaj na eno vprašanje prikimali, je morda za poškodbe na vaših rastlinah kriv voluhar. V tem članku bomo raziskali, kako prepoznati znake voluharjeve prisotnosti, kakšno škodo lahko povzročijo v vašem vrtu, ter predvsem, kako jih z naravnimi in preprostimi metodami učinkovito pregnati. Z odločnostjo in pravimi ukrepi lahko ponovno vzpostavite ravnovesje v svojem vrtu.
Kdo je voluhar?
Opis voluharja
Voluhar je sesalec, glodavec, velik od 12 do 20 centimetrov. V spodnji in zgornji čeljusti ima po dva zoba, ki ves čas rasteta in s katerima obgloda in poje praktično vse, kar mu pride na pot. Zraste od 15 do 22 cm. Je sorodnik miši, na prvi pogled dokaj podoben podgani, le da ima krajši rep.
Živi pod zemljo, kjer si ustvari zelo premišljen sistem rovov na globini od 10 do 30 centimetrov, lahko pa tudi precej globlje, celo do enega metra. Voluhar koplje do pol metra globoko. Ustvarja značilne ovalne rove, ki merijo od pet do sedem centimetrov in so popolnoma gladki, saj med njihovim kopanjem poje vse koreninice. Obvladuje površino okoli 40 m². Običajno deluje na površini 40 kvadratnih metrov in ustvari tudi do 80 metrov rovov. Med njimi je poseben rov za zaloge hrane in poseben rov, v katerega samica koti mladiče.
Najpogosteje se potika po obdelanih površinah, kjer je zemlja srednje težka, primerno vlažna in založena s hrano. Lahka, dobro pognojena in vlažna vrtna tla so njegovo najljubše bivališče.
Voluhar in krt: razlike
Voluhar (Arvicola terrestris) sodi med voluharice, torej glodavce, kamor uvrščamo tudi pižmovko in precej drobnejše vrste, kot sta travniška in poljska voluharica. S krtom si nista podobna. Ljudje zamenjujejo omenjeni živali, ker obe kopljeta rove po vrtovih in travnikih. Od blizu sta videti povsem različna. Krt in voluhar se običajno zadržujeta pod zemljo, zato ju verjetno niste še nikoli opazili. Voluharji so majhni, čokati glodavci, podobni poljskim mišim. Pravzaprav je lahko voluhar na prvi pogled videti kot miš.
Za razliko od krta je voluhar vegetarijanec in se ne loti žuželk ter raznih ogrcev, ki v vašem vrtu povzročajo škodo. Ker krt ni glodalec, si koplje rove s prednjimi tačkami. Voluhar za razliko od krta dela na vrtu samo škodo, pomoči pri zatiranju škodljivce pa od njega ne moremo pričakovati.
Prepoznavanje znakov prisotnosti
Da je lomastil po našem vrtu, nakazujejo na pol ovenele rastline ali celo ležeče sadike solate, barve tulipanov niso usklajene ali pa cvetov sploh ni, opazimo tudi znake rovov pod zemljo ali prazne zaplate. Voluharjevi rovi imajo gladke stene, saj vse koreninice sproti pozoblje. Če pogledamo prerez rova, je ta ovalne oblike. V gredicah ni koreninic, saj jih je pojedel, rovi so bolj široki kot visoki.
Kjer domuje voluhar, je zemlja dvignjena, vendar ne tako visoko kot krtine. Kupčki so ob rovu in ne nad njim, kar je značilno za krte. Najbolj dejaven je zjutraj in zvečer, pozimi le čez dan. Ob sončnem vzhodu in zahodu je najbolj dejaven, pozimi pa le čez dan.
Škoda, ki jo povzroča voluhar
Najljubša hrana in poškodbe rastlin
Voluharju zelo teknejo korenine mladih sadnih dreves, še posebej jablan, pa tudi hrušk, češenj in višenj. Na novo posajena, mlada drevesa katerih sočne korenine jim še posebej gredo v slast in jih zato pogosto požrejo do konca, se lahko kar prekucnejo.
Na zelenjavnem vrtu mu zelo teknejo korenje, krompir, pesa, zelena, skratka vse korenovke in gomoljavke, lotil pa se bo tudi solate. Poleg tega obožuje radič, jabolka in čebulice tulipanov. Med rastlinami, ki so pogosto tarče voluharjev, so: krompir, korenje, redkvice, repa, čebula, por, česen, fižol, grah, solata, dalije, gladiole, hoste, jabolka, hruške in slive.
Ko pride zima, veliko voluharjeve najljubše hrane ni več na voljo, zato se preseli na lubje in korenine sadnega drevja. Škoda voluharja bo manjša, če vrtna tla redno obdelujemo, saj ga s tem preganjamo.
Tveganje za zdravje ljudi: Mišja mrzlica
Voluhar ne naredi škode le v vrtu, ampak tudi na sadnemu drevju. Zaradi poškodb se lahko zgodi, da sadno drevje spomladi slabo ali ne razvije mladih poganjkov.
Zelo znana bolezen, ki jo povzročajo glodalci, je mišja mrzlica. Bolezen se preko voluharja na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina).
Strategije za obvladovanje voluharja
Boj z voluharjem ni preprost, popolnoma učinkovite metode, s katero bi se ga lahko znebili, pa po navedbah strokovnjakov, ni. Obstajajo pa nekatere metode, s katerimi jih lahko preženemo in zmanjšamo njihovo populacijo. Pomembna je tako preventiva, kot ukrepanje ali kurativa.
Preventivni ukrepi
Obstaja več načinov kako voluharju preprečiti, da se naših sadnih dreves sploh ne loti.
- Fizična zaščita: Ena izmed rešitev, verjetno najbolj učinkovita, je tudi fizična zaščita rastlin. Sadno drevje in čebulnice sadimo v žičnate, prav v ta namen narejene, košare. Z njimi zaščitijo tako okrasne čebulnice kot drevesne korenine. Slednje zaščitite že ob sajenju, in sicer najprej v mrežo ovijte korenine sadike, to šele nato postavite v saditveno luknjo, ki jo zasujete z zemljo. Paziti morate le, da je zgornji del košare nad tlemi. Ker košara v približno treh letih v zemlji razpade, ne ovira nadaljne rasti korenin, ampak ga zgolj zavaruje v najbolj občutljivih letih rasti. Čebulice zaščitite z mrežastimi pladnji, in sicer jih vanje položite, vse skupaj pa nato posadite. Nekateri namesto pladnjev uporabljajo tudi nizke plastične posode z manjšimi luknjami. Sama košara še vedno ni zagotovilo, da voluharja v vrtu ne bomo imeli, redno moramo iskati morebitne luknje v tleh, ki so zanesljiv znak, da ga imamo v vrtu ali sadovnjaku. Košare ne potrebujemo zgolj pri sadikah oreha, ki jih voluhar ne obžira. Obstajajo sicer tudi ostale mreže različnih dimenzij in gostot, ki si jih lahko sami oblikujemo, vendar so manj primerne in manj učinkovite.
- Redna obdelava tal: Škoda voluharja bo manjša, če vrtna tla redno obdelujemo, saj ga s tem preganjamo. Okoli dreves pustimo kolobarje gole zemlje, ki jo prav tako redno okopavamo.
- Odstranjevanje krtin: K preventivnim ukrepom štejemo tudi odstranjevanje krtin. Krt v vrtu je sicer koristen, saj se hrani s škodljivimi žuželkami, vendar se v krtove rove zelo rad naseli voluhar, ki ni tako spreten rovokopač in izkoristi krtovo podzemno avtocesto za svoje potrebe. Če se želimo krta znebiti, mu moramo redno odpirati krtine, ker ga prepih zelo moti in se prej ko slej umakne drugam.
- Izogibanje nekaterim rastlinam: Jeseni v bližino vrta nikoli ne sadimo tulipanov, saj je to za voluharja prava vrtna poslastica.
Naravni načini odganjanja
- Rastline, ki odganjajo voluharje: Voluhar ne mara vonja določenih rastlin in se na vrtu, kjer so le-te posajene, načeloma ne naseljuje. V bližino gredic ali cvetličnega vrta zato posadite cesarski tulipan, narcise ali divji kristavec. Slednji je za voluharja strupen, če ga zaužije, celo smrtno nevaren. Ne diši mu niti česen niti bob, izognil pa se bo tudi križnolistnemu mlečku in ribezu. Voluharju smrdi vonj čebulic narcis in cesarskega tulipana ter korenine rastlin ricinusa in dature.
- Vonjave, ki voluharjem smrdijo: Odgnali ga boste tudi tako, da na vrt nastavite orehove liste, vejice tuje ali stroke česna, saj mu smrdijo. Ravno tako ne prenese vonja po ribjem olju. Vanj lahko namočite krpe in jih potisnete v rove. Voluharju zelo smrdi vse, kar diši po česnu, čebuli in citrusih. Zato v rove natlačite ekološke olupke limon in pomaranč, vejice cipres, cvetove ter veje bezga. Za uspešno naravno zaščito rastlin uporabite organsko sredstvo proti voluharju in namesto vrtnih gredic, rastline posadite v sadilne vreče in visoke grede. Moti ga tudi vonj bezga, ki ga vsaj 10 dni namakamo v vodi in zlivamo v rove. Druga precej učinkovita metoda je vlivanje prevrelke iz bezgovih listov v rove. Bezeg namreč učinkovito odganja voluharje. V 10 litrov vode namočimo kilogram bezgovih listov, posodo zapremo in postavimo na toplo. Tekočino večkrat premešamo in s tem dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina začne peniti in zavre. Zdrobite nekaj česna in čebule ter ju postavite v rove ali blizu vhoda v njihove rove. Zmešajte vodo z nekaj kapljicami eteričnih olj, kot so olje poprove mete, evkaliptusa ali ricinusa.
- Zvok in vibracije: Voluharji so občutljivi na vibracije in hrup. Uporabimo lahko tudi različne naprave, ki voluharja odganjajo, ne pa tudi uničijo, z oddajanjem zvoka. Najbolj preprosta in poceni je prazna steklenica, ki jo poševno zakopljemo v zemljo z vratom navzgor. V primeru vetra steklenica zažvižga in zmoti vrtnega nepridiprava z visokimi toni. Moti ga tudi žvižganje zraka ujetega v odprto steklenico, ki smo jo zakopali v zemljo in odstranili dno. Kot zelo učinkovito sredstvo za preganjanje so se izkazali solarni odganjalci voluharja. Ti delujejo tako, da ko jih zapičimo v tla, oddajajo vibracije in hrup, ki voluharje moti. Poskrbeti moramo, da imamo s temi odganjalci pokrito celotno površino, da se bo voluhar odselil daleč proč, ne zgolj na drugo stran našega sadovnjaka. Alternativa solarnim odganjalcem so klopotci, ropotulje in ostale bolj ali manj hrupne reči, ki jih obesimo na votlo cev, le-to pa zapičimo v tla. Hrup oz. vibracije se prenašajo po cevi v zemljo in motijo voluharja, ki se zato odmika stran od vira hrupa. Slaba stran tega načina je, da hrup in ropotanje slišimo tudi sami.
Privabljanje naravnih plenilcev
Voluhar ima tudi nekaj naravnih sovražnikov, na primer ježa, mačke in pse. Pa seveda tudi nekaj takšnih, ki jih na vrt težje privabimo, to so kune, podlasice, ptice ujede in goži. Med preganjanjem ga lahko tudi preženete tako, da na vrt privabite njegove naravne sovražnike. Med njimi je zagotovo velika podlasica, ki ga zaleze tudi v njegovem rovu, pa tudi druge zveri iz rodu kun ne zaostajajo dosti za njo. Sicer ga uspešno pleni tudi lisica, prav tako domača mačka in pes.
Voluhar je na jedilniku vseh vrst sov pri nas in dnevnih ujed, med katerimi sta najuspešnejši v lovu nanj kanja in navadna postovka. Plenilci voluharja so tudi sove in druge ptice ujede. V boju proti voluharjem nam lahko pomagajo tudi ptice. Če je vrt dovolj velik, lahko v oddaljen vogal postavimo visoko ranto (palico, raženj), na vrh katere pritrdimo letev. Na takšno konstrukcijo se rade usedejo ptice ujede, ki z višine prežijo na drobne glodalce in jih zelo učinkovito preganjajo in zatirajo. Če imamo možnost, lahko postavimo v sadovnjak tudi gnezdilnico za sove, ki so od vseh ujed najbolj učinkoviti lovci na voluharje. Poskrbimo, da je v vrtu čim več naravnih plenilcev voluharja. Jež se hrani z njegovimi mladiči, dihur in podlasica, lisice in jazbeci pa tudi z odraslimi živalmi. V mestnih vrtovih in strjenih vaških naseljih so slednji sicer bolj redkost, ježek pa tudi tukaj najde svoj dom, če poskrbimo za nekaj listopadnih grmovnic v vrtu. Voluharja bodo pospravile tudi kače.
Uporaba pasti in vabo
Ena od metod je nastavljanje pasti. Najprej moramo ugotoviti, kateri rovi so naseljeni in kateri ne, saj bomo past nastavili v naseljeni rov. Tam, kjer odkrijemo narit kupček zemlje, odkopljemo. Rov pustimo odprt, ga označimo in počakamo približno pol ure. V rov vstavimo namensko past in počakamo, da se bo voluhar ujel vanjo.
Da bi ugotovili, kateri rovi so aktivni, je najbolje, da najdete kupe zemlje, nižje od krtine, jih razkrijete ter tako naredite prepih in počakate, da jih voluhar spet zakrije - v te rove nato nastavite past s koščkom jabolka. Del rova pustite odprt, da bo voluhar prišel preverit, od kod prepih in se bo v past ujel. A pozor, pasti nikoli ne nastavljate z golimi rokami, ampak uporabite rokavice. Če vas bo zavohal, se bo namreč pastem izognil.
Nastavite lahko tudi vodno past, v katero se bo ujel, ko se bo sprehajal po vrtu. V vrt lahko zakopljemo tudi večje vedro, ki ga do polovice napolnimo z vodo. Med precej učinkovitimi načini za odganjanje voluharja pa Žveplan navaja tudi v tla ob mlado drevo zakopano vedro, ki ga do treh četrtin napolnimo z vodo. Vedro pet do 10 centimetrov pod robom naluknjamo, da lahko odteka morebitna deževnica.
Na manjših površinah lahko uporabite pasti za voluharja, ki jih postavite blizu rastlin in sadnega drevja. Obstajajo tudi vabe z arašidovim maslom. Vabe nastavite od poldneva do zgodnjega večera, ko so te živalice najbolj aktivne.
Izdelava preproste pasti za voluharja
Ena izmed preprostih pasti, ki jo lahko izdelate sami, je past z vzmetjo. Spodaj vam prilagamo enostavna navodila za izdelavo:
Potrebujete:
- Plastično ali kartonasto cev (lahko od papirnatih brisač ali toaletnega papirja).
- Vzmet (lahko jo dobite v trgovini s strojnimi deli ali pa reciklirate vzmet iz stare igrače ali druge naprave).
- Lesena palica ali ščipalka.
- Žica ali vrvica.
Navodila:
- Izberite dolgo plastično cev, dovolj trdno, da ohrani obliko, a dovolj mehko, da jo lahko prerežete.
- En konec cevi zaprite z lepilnim trakom ali drugim materialom, nato pa jo zakopljite blizu vhoda v voluharjev rov tako, da je odprt konec cevi obrnjen proti rovu.
- Vstavite vzmet v cev tako, da je en konec vzmeti pritrjen na spodnji del cevi, drugi konec pa naj bo ob koncu cevi.
- Prilepite ali privežite palico ali ščipalko na sredino vzmeti.
- Pritrdite žico ali vrvico na sprožilni mehanizem, ki ste ga ustvarili s palico ali ščipalko. Drugi konec žice naj bo pritrjen na nekaj, kar bo preprečilo, da bi voluhar izvlekel past.
- Ko voluhar stopi na sprožilni mehanizem, se past sproži in zajame voluharja.
Pomembno je, da pasti postavite na poti voluharjev in jih redno preverjate, da se prepričate, ali so učinkovite.
Zatiranje v primeru velikega napada
V primeru, da je voluharjev veliko, je potrebno hitro in učinkovito ukrepanje.
- Dimne patrone: Dimne patrone, ki jih damo v rove, le-te pokrijemo z zemljo, da dim ostane v njih dlje časa. Škodljivce na ta način hitro odstranimo, v rove pa se zaradi vonja po dimu ne naselijo novi voluharji.
- Pasti za pokončanje: Drug način so pasti, ki delujejo podobno kot mišolovke za miši ali podgane. Postavimo jih v rove in ko se sprožijo, voluharja pokončajo. Priporočamo nakup vsaj 3-eh Bio pasti za voluharja, da bo lov na voluharja še bolj učinkovit.
- Strelne naprave: Na voljo so tudi posebne strelne naprave, v katere damo razpočnik, ki s pokom učinkuje na voluharja. Te naprave niso posebno učinkovite, ker voluhar po vonju ve, da je nekaj narobe. Običajno učinkujejo samo prvič. Posebej jih odsvetujemo na vrtovih blizu hiš ali na površinah, kjer se lahko zadržujejo otroci!
- Relokacija (živolovke): Živolovka so pasti, ki jih postavimo v obstoječe žive rove voluharjev in ko se ti ujamejo v past, jih še žive skupaj s pastjo poberemo in voluharje prenesemo nekam daleč stran od sadnih dreves, na rob gozda ali podobno površino. Učinkovito, zamudno, naporno, relativno poceni.
- Strupi: Najslabša izbira so strupi. Ker ne delujejo selektivno, pokonča številne druge živali, ki zaužijejo strup.
Ljudsko izročilo in alternativne metode
Skozi stoletja so si ljudje pomagali proti voluharjem na najrazličnejše načine, eni bolj, drugi manj uspešni, našteli bomo nekaj pogostejših.
- Kokoši: Najbolj nenavaden, a baje najbolj učinkovit. Ker smo že ugotovili, da voluharji ne marajo hrupa, tudi ne marajo kokoši. Te namreč stalno brskajo in kljuvajo po tleh in s tem živcirajo voluharje, ki se vrtu kjer se pasejo kokoši najraje izognejo. Če voluharja slučajno najdejo, ga kokoši seveda tudi pokončajo. Jata kokoši je torej dober način, žal pa vsak nima te možnosti.
- Steklo: Stara in preizkušena metoda. Pred sajenjem zdrobimo nekaj starih steklenic ali kozarcev v droben steklen prah. Tega vmešamo v zemljo ob sajenju. Ker voluhar ne mara kopati skozi ostre steklene koščke, se takšnih dreves raje izogne.
Nasveti za učinkovit boj
Če povemo dejstvo, da samica skoti tudi 4-krat na leto povprečno po 5 mladičev, ki spolno dozorijo že po dveh mesecih, nam je jasno zakaj se njihovo število lahko zelo hitro poveča. Zato bo še najbolje, če se lotimo kar vseh ukrepov, pri tem pa moramo biti kar se da vztrajni. Vsi sadjarji, vrtičkarji in vrtnarji smo se že kdaj srečali z malo sivo nebodigatrebo, ki si najraje polni trebušček s koreninicami dreves. Ko se namnožijo, je njihovo število tako veliko in škoda, ki jo povzročajo tako obsežna, da gre res skoraj za vojno napoved. Proti voluharjem se borimo na različne načine, pomembna je tako preventiva, kot ukrepanje ali kurativa. Kot povsod tudi tukaj velja, da je preventiva boljša kot kurativa!
Pogosto zastavljena vprašanja
- Ali voluhar napade tudi starejša drevesa? Redkeje. Najbolj ogrožena so mlada drevesa z nežnimi koreninami.
- Kdaj je voluhar najbolj aktiven? Spomladi in jeseni, ko išče hrano in gradi nove rove.
- Ali pomaga, da ob drevo posadim česen ali narcise? Ne zanesljivo. To ni popolnoma učinkovita zaščita.
- Ali lahko voluharja odženem brez ubijanja? Realno ne dolgoročno. Odganjalci imajo kratek ali nikakršen učinek, saj voluharji načeloma nočejo zapustiti že zgrajenih rovov in obilice hrane.