Krof z belim ovratnikom, ponosno zaobljen in odet v zlato skorjico, je kot prešeren gospod, ki samozavestno koraka po svojem razkošnem posestvu, vedno pripravljen očarati s svojo podobo obilja. Ocrto testo je stara tradicija.
Zgodovina Pustnih Krofov: Od Kmečke Prehrane do Praznične Ikone
Krofi imajo dolgo in zanimivo zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Čeprav njihov natančen izvor ni povsem jasen, so različne kulture skozi zgodovino pripravljale podobne ocvrte dobrote iz kvašenega testa. Že stari Egipčani so cvrli testo, vendar oblika in okus nastaneta nekoliko kasneje. Ena prvih omemb ocvrtega, sladkega testa sega v čas starega Rima, kjer so pripravljali sladke ocvrtke, podobne današnjim krofom, in jih prelivali z medom.
V srednjem veku so se v Evropi razširili različni recepti za ocvrto testo, ki so jih pripravljali v času praznikov in posebnih priložnosti. Ker je bil sladkor v 16. stoletju izjemno drag, so ocvrto testo polnili s slanim nadevom, ta je bil večinoma sirni ali mesni. Ena najzgodnejših kuharskih knjig, ki omenja krofe, je bila natisnjena leta 1485 v nemškem jeziku s pomočjo revolucionarnega Gutenbergovega tiska. Kuechenmeisterei ni le dragocen zapis srednjeveške kulinarike, temveč vsebuje tudi prvi znani recept za polnjene krofe z marmelado - Gefüllte Krapfen, s čimer postavlja temelje sladke tradicije, ki traja še danes.
Druga legenda pravi, da je dunajska slaščičarka Cäcilia Krapf (Cilli) dejanska izumiteljica krofa. Leta 1690 je izumila »Cillykugeln«, krofu podobno pecivo iz kvašenega testa in polnjeno z vloženim sadjem.
Pustni Krofi: Sladek Trik za Premagovanje Posta
Pustni krofi so imeli prav posebno nalogo! Ker so bili časi težki, hrana pa skromna, so takratni nemški menihi in duhovščina tik pred začetkom posta, svetovali ljudem, naj namesto vsakdanjega kruha raje spečejo krofe. Ti so bili kalorično bogatejši in so poskrbeli, da revni in otroci med dolgotrajnim postom niso čisto omagali ali - bog ne daj - zboleli. Skratka, malo ocvrtega testa je lahko rešilo marsikateri lačni trebušček!
Kar se tiče z marmelado polnjenih krofov, jih najverjetneje lahko pripišemo razkošni meščanski kuhinji baročnega obdobja, ko je bila marmelada nekaj tako imenitnega, da so jo dajali skoraj povsod - in hvaležni smo jim lahko, da so jo pospravili tudi v krofe!
Krofi na Slovenskem
Krofi so nepogrešljiva pustna poslastica, ki kraljujejo v času veselja in norčij - od debelega četrtka, prek pustne sobote in nedelje, vse do pustnega torka. Sledi pepelnična sreda ali pepelnica, ki naznanja začetek posta. Prav od tod izhaja tudi ime pust, ki izhaja iz besede “mesopust” in pomeni “pustiti meso”. V času Habsburške monarhije so krofe tradicionalno nadevali z marelično marmelado, medtem, ko so na Slovenskem sprva prevladovali tisti s slivovo. Sčasoma pa je tudi pri nas marelični nadev postal nepogrešljiv del te priljubljene pustne sladice.
Skratka, pustno rajanje je zadnje veselje pred obdobjem odrekanja.
Krofi so bili priporočljivi tudi kot pivnik v želodcu za preveč popitega alkohola, saj nekoč se je pilo na veliko. Sama toplo priporočam recept za krofe iz kuharske knjige, Kuharica sestre Vendeline, iz leta 1994, Marije Ilc. Kuharica sestre Vendeline je moj kuharski abecednik. Sestra Vendelina nam je zapustila več kot le zbirko receptov - podarila nam je košček duše slovenske kuhinje.
Recept za Najboljše Krofe po Receptu Sestre Vendeline
Recept za krofe iz Kuharice sestre Vendeline:
Sestavine:
- 1 kg moke (polovico ostre in polovico mehke)
- 4 jajca
- 70 g sladkorja
- 60 g stopljenega masla
- 4 žlice kisle smetane
- 3 dl mleka
- 2 žlici ruma
- Sesekljana limonina lupinica
Kvasec za vzhajanje:
- 40 g kvasa
- 3 žlice mleka
- žlička sladkorja
Priprava:
- Moko damo v skledo in naredimo jamico.
- Kvasec: Kvas razmočimo v mlačnem mleku, dodamo žličko sladkorja in vlijemo v jamico, ki smo jo naredili v moki. Dodamo še malo moke in pustimo, da vzhaja.
- Štiri beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor, rumenjake, limonino lupinico, rum, kislo smetano, stopljeno maslo, precej toplo mleko in sol. Vse to vlijemo v moko h kvasu in zamesimo gladko testo.
- Gnetemo toliko časa, da se testo loči od rok in sklede.
- Testo pustimo vzhajati, nato ga zvrnemo na pomokan prt in robove zavihnemo, da se testo pri valjanju ne prijema.
- Testo enakomerno zvaljamo in pri tem pazimo, da ga ne razvlečemo, zato ga na začetku le malo potolčemo in valjamo le s težo valjarja.
- Zvaljano testo pokrijemo in pustimo, da na mizi vzhaja vsaj še 10 minut, da bomo potem lahko izkrožili z modelom lepe krofe.
- Krofe polagamo na ogreto desko, napol vzhajane obrnemo, da vzhajajo še po drugi strani.
- Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo (160-170 °C), ki naj sega le za 2 prsta visoko. Vanjo položimo krofe, tako, da je vsa površina polna. Gornja stran krofa se cvre prva in to bo lice krofa.
- Cvremo v pokriti kozici 1 do 2 minuti, ko pa jih obrnemo, kozico odkrijemo. Na drugi strani jih cvremo odkrite še 1 do 2 minuti.
- Krofe poberemo in jih položimo na podlago, pokrito s papirnato brisačo, da odcedimo odvečno maščobo od cvrtja.
- Krofe nato nadevamo z marelično marmelado in po vrhu potresemo s sladkorjem v prahu.
Nasveti za Popolne Krofe
Krofi bodo imeli lep venec ali “ovratnik”, če ne bo v kozici več kot dva prsta maščobe in če le ta ne bo prevroča. Krofi ne smejo biti prehajani in premalo vzhajani.
Za najboljše rezultate uporabite sveže sestavine, predvsem rumenjake in maslo, ter krofe vedno cvrite pri pravilni temperaturi olja.
Dober tek! 🍩😊
Na voljo so številni recepti za pripravo krofov: hitri krofi, pustni krofi, mehki krofi, najboljši krofi…
Trojanski Krof - Legenda Med Krofi
Trojanski krof iz Gostišča Trojane je prava slovenska ikona med sladkimi dobrotami. Recept za trojanske krofe ostaja enak že od leta 1961. Tradicionalni trojanski krofi so polnjeni z marelično marmelado, kasneje pa so ponudbo razširili z različnimi nadevi in prelivi.
Trojanske krofe je mogoče kupiti samo tam, kjer jih pripravljajo - na Trojanah.
Proizvodnja in Tradicija Krofov v Gostišču Trojane
Gostišče Trojane, ki leži na meji med zahodno in vzhodno Slovenijo, je dom najbolj znanih slovenskih krofov. Tistih, zaradi katerih se Štajerci na poti z morja tu vselej obvezno ustavijo. V več kot šestdesetih letih, odkar jih z veliko skrbnostjo in ljubeznijo cvrejo, so ostali enaki. Logotip gostišča Trojane in velik reklamni pano, ki se vidi z avtoceste, ostajata nespremenjena.
Ob letošnjem pustu so v Gostišču Trojane načrtovali pripraviti 100.000 krofov. V pustnem času se vse vrti okoli krofov; to je njihov največji praznik. Od časa, ko zamesijo testo, do takrat, ko obiskovalec dobi svež krof v roke, traja približno štiri ure. V času največje obremenitve, denimo ob nedeljah, ko lahko pride več kot 30 avtobusov, delajo 24 ur na dan.
Krof, ki ga pripravijo v Trojanah, tehta dobrih 20 dekagramov in ima približno 500 kalorij. Vse sestavine poskušajo dobiti od slovenskih proizvajalcev; moka je iz Žita, jajca oziroma rumenjaki iz Jate. Najpomembnejša je moka, ki mora imeti ravno pravšnjo količino glutena oziroma lepka.
Krofi se cvrejo približno 20 minut, deset minut na vsaki strani. Še tople napolnijo z marmelado: marelično ali borovničevo, pa tudi s čokoladno kremo. Za čokoladne z vaniljevo kremo, oblite s čokolado in posute s kokosom, pa morajo biti ohlajeni, da se jajčna vaniljeva krema ne sesiri.
Včasih so vse kroglice delali ročno, danes pa so se morali prilagoditi, med drugim zaradi upada delovne sile, ki je prišel s korono. Pa tudi, da so sebe malo razbremenili, pri 15.000 krofih, kolikor jih naredijo na nedeljo, je bilo res veliko ročnega dela. Zdaj se zaposleni lahko bolj osredotočijo na drugo delo, na samo testo, da je pravilno vzhajano.
Vsak večer krofe, ki ostanejo, brezplačno podelijo, saj prodajajo samo čim bolj sveže. Njihovi gostje si zaslužijo le najboljše: naravne sestavine in svež krof.
Vprašanja o brezglutenskih krofih ali pečenih v pečici so pogosta, vendar prostorske zmogljivosti ne dopuščajo takšnih inovacij.
Kritikom, ki menijo, da je trojanski krof prevelik, odgovarjajo, da vztrajajo pri tej velikosti, saj je prav zaradi nje trojanski krof nekaj posebnega. Tistim, ki ga ne morejo pojesti, pa svetujejo, da je krof narejen za ljudi, ki se imajo radi, da si ga podelijo.
Prelomno Leto 1961: Začetek Legende
Zgodba trojanskih krofov sega v leto 1961, ko je Rajka Konšek, takratna direktorica gostišča, z njimi obogatila ponudbo. Recept, po katerega je šla na Dunaj, je dodelala in še danes delajo po njem. Ta gre, pojasnjuje Urška Strnad, od ust do ust, iz generacije v generacijo, kot ljudska pripovedka. Sprva so na dan ocvrli le nekaj deset krofov, a je količina hitro naraščala.
Krofe so začeli pripravljati, ker je bilo tukaj veliko šoferjev avtobusov, ki so se ustavljali na poti, saj je tu mimo potekala avtobusna linija. V zahvalo so jim podarili malico in krofe. Še danes, tako kot nekoč, voznikom avtobusov brezplačno postrežejo z njimi.
Poleg krofov in njihovih domačih toplih jedi, v katerih, če se le da, uporabijo čim bolj domače sestavine, meso in zelenjavo od bližnjih kmetov, so med gosti priljubljene tudi blejske kremne rezine in prekmurske gibanice. In čeprav krofe večinoma jemo v pustnem času, so jih na Trojanah uvrstili na celoletni meni. Trojanski krof je postal sladica vseh letnih časov.
Zanimivo je, da so rekordno prodajo doslej ustvarjali poleti oziroma zgodaj jeseni, ne okrog pusta. Med turisti je zelo veliko Avstrijcev, ki potujejo na morje, v zadnjih letih se je povečalo tudi število madžarskih gostov, in to tako poleti kot v pustnem času, ko se z avtobusi vračajo s karnevalov, denimo iz Benetk.
Od debelega četrtka do pepelnične srede bodo na Trojanah tradicionalno napekli okoli 100.000 krofov, ki bodo tehtali med 190 in 200 grami.
Cene in Primerjave Krofov
Marelični in borovničev krof v Gostišču Trojane staneta 1,80 evra (lani 1,70 evra), čokoladen in vaniljev pa sta dražja in staneta 2 evra. Če jih kupite 6, dobite enega (mareličnega) zastonj.
Med najbolj dragimi so znani krofi iz(pred) ljubljanskega hotela Slon, kjer en stane 3 evre, a je to bolj izjema glede na ceno. Bolj prijazne so cene po Sloveniji na trgovskih policah, kjer lahko kupci dobijo tudi bolj eksotične krofe, z mangovim, čokoladno-lešnikovim in pistacijevim nadevom ter tudi ameriške različice krofov (popularne donute) z okusom milke, orea, jagode, lešnika, jaffe.
V Sparu so predstavili celo krof v stilu popularne dubajske čokolade, ki ga ponujajo tudi v Pekarnah Ptuj, kjer ga nadevajo s pistacijevo kremo, oblicejo z belo čokolado in posujejo s pistacijami. Verjamejo, da bodo letos presegli milijon prodanih krofov (lani 820.000). En njihov krof stane dva evra, klasični ptujski krof pa je tako kot lani, en evro.
V Mercatorju od začetka leta do konca pusta prodajo več kot štiri milijone krofov, v Tušu pa so za pustni teden pripravili več kot pol milijona krofov. Letošnje cene krofov iz trgovskih verig so primerljive z lanskimi.
V Tušu 60-gramski marelični krof stane 54 centov. Mercatorjev najcenejši 60-gramski je 29 centov, najbolj prodajan krof, ki je polnjen z marmelado in posut s sladkorjem pa 65 centov. V Sparu stanejo 80-gramski krofi, polnjeni z marmelado 56 centov, sveže ocvrti pa 99 centov. V Hoferju 90-gramski stane 63 centov. V Lidlu so cene krofov približno enake kot lani, določene vrste pa so celo cenejše. Tako 80-gramski krof z marelično marmelado stane 56 centov. Krofe te dni po podobnih cenah kot v trgovinah ponujajo tudi na bencinskih servisih.
Pustna Varnost na Cesti
Vozniki, ki se boste v času pusta podali na pustna praznovanja in zabave, se vzdržite uživanja alkohola. Če pa se temu ne morete izogniti, poskrbite za varno in odgovorno rešitev prevoza ter se brezskrbno prepustite prazničnemu vzdušju.
Za brezskrbno praznovanje v slogu - Kylie Minogue brezalkoholna peneča vina. Očarljivi mehurčki, polni elegance, brez mačka naslednje jutro. Praznujte odgovorno, a z enako iskrico!