Kodrolistni ohrovt: Značilnosti, gojenje in uporaba

Dobrodošli v svetu kodrolistnega ohrovta (znanega tudi pod imenom kale)! Ta rastlina se je v zadnjih letih podala na pravo svetovno popotovanje, saj je prisotna povsod, od kuhinj z Michelinovimi zvezdicami do visokih gred biointenzivnih vrtnarjev. Ne imenujejo je zaman superživilo, saj njena vsebnost hranil daleč presega tradicionalno zelenjavo. Gojenje kodrolistnega ohrovta je eden izmed temeljev trajnostnega vrta, saj z minimalnim vložkom, brez kemikalij in z biointenzivnimi metodami pridelan ohrovt mesece dolgo skrbi za vaše zdravje, hkrati pa vaš vrt ohranja živahnega tudi pozimi.

Zakaj je kodrolistni ohrovt “zelenjava leta”?

Vsaka rastlina ne prejme naziva “zelenjava leta”. Kodrolistni ohrovt si je to priznanje v Evropi prislužil, ker ponuja odgovor na največje izzive sodobnega vrtnarja: podnebne spremembe in zdravo prehranjevanje.

Vitaminska bomba na krožniku

• Ima izjemno visoko vsebnost vitamina K, vitamina C, vitamina A in železa.
• Poln je antioksidantov, ki pomagajo krepiti odpornost organizma v zimskem času.
• Ohrovt vsebuje zelo malo kalorij in obilico vlaknin. Ena sama skodelica ohrovta ima le 36 kalorij in 5 gramov vlaknin, kar je odlično za dobro prebavo.
• Je bogat vir železa, saj ga vsebuje več kot govedina. Železo je bistvenega pomena za tvorbo hemoglobina in encimov, celično rast, pravilno delovanje jeter ter prenos kisika.
• Živila z visoko vsebnostjo vitamina K ščitijo pred različnimi vrstami raka. Prav tako je vitamin K potreben za najrazličnejše telesne funkcije, zdrave kosti in preprečevanje strjevanja krvi.
• Je odličen vir elektrolitov (kalija, fosforja in kalcija), vitaminov A, C in K. Elektroliti pomagajo uravnavati naš živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo telesa, vrednost pH v krvi in krvni tlak.
• Vsebuje veliko kalcija (več kot mleko), ki pomaga preprečevati osteoporozo, ohranja zdrav metabolizem in preprečuje izgubo kostne mase. Kalcij v kombinaciji z vitaminom C v ohrovtu pripomore k ohranjanju hrustanca in gibljivosti sklepov. Rastlinski viri kalcija so mnogo primernejši za zdravje.

Izjemna odpornost na zmrzal

Medtem ko paradižnik ob prvi slani propade, kodrolistni ohrovt brez težav preživi do -15 °C (odvisno od sorte celo do -20 °C). Ta rastlina da največ takrat, ko vsa ostala zelenjava že počiva. Gojenje kodrolistnega ohrovta ni le moda, ampak ena najbolj pametnih odločitev za zavestnega, biointenzivnega vrtnarja. Z eno samo gredico lahko družini zagotovite vitamine tudi takrat, ko so na tržnicah na voljo le še od daleč pripeljani, na silo dozoreli pridelki.

Simbol trajnosti

V Evropi ga ponovno odkrivajo zato, ker ima kratko transportno pot (pozimi zraste lokalno), potrebuje malo pesticidov in prinaša bogat pridelek tudi na najmanjši biointenzivni gredi.

Sorte kodrolistnega ohrovta - katero izbrati?

Preden se lotite gojenja kodrolistnega ohrovta, je vredno spoznati različne značaje, saj se ne razlikujejo le po obliki, temveč tudi po odpornosti na mraz. Kodrolistni ohrovt (Brassica oleracea var. sabellica) sodi med najpriljubljenejše tradicionalne zimske vrste zelenjave. Poznamo navadni in kodrolistni ohrovt, ki sta dve obliki listnatega ohrovta in sta v pridelavi tudi pri nas.

Najbolj priljubljene vrste ohrovta

Poleg značilno svetleje, olivno zelene barve so lahko listi tudi vijoličaste barve. Za listnati ohrovt je značilno, da naredi steblo, na katerem se pri vrhu listi bohotijo kot pri palmi, spodnji, starejši listi pa odpadajo, če jih pravi čas ne porežemo.

Vodnik za gojenje kodrolistnega ohrovta po korakih

Kodrolistni ohrovt ni izbirčen, vendar je za biointenziven uspeh vredno biti pozoren na podrobnosti.

1. Čas sajenja (Dve sezoni v enem letu)

Gojenje kodrolistnega ohrovta je prilagodljivo, saj lahko sejemo v dveh glavnih obdobjih:

• Spomladanska setev (marec-april): Za zgodnji poletni pridelek, takrat dobimo nežne solatne liste. Setve za sadike so uspešne vse do konca maja oz. začetka junija, v toplejših krajih tudi julija.
• Poznoletna setev (julij-avgust): To je prava biointenzivna strategija! Rastlina se do jeseni okrepi in jo lahko obiramo celo zimo. S setvijo običajno pričnemo v začetku junija in sejemo vse do sredine tega meseca.

2. Setev in vzgoja sadik

Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Semena posejte 1-1,5 cm globoko v pladnje ali lončke. Po 4-6 tednih, ko ima sadika že 4-5 pravih listov, jo lahko presadite na prosto.

Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. V biointenzivnem vrtu priporočamo vzgojo lastnih sadik, saj se tako izognete zgodnjepomladanskim napadom bolhačev na mlade rastline. V domačih vrtovih najmanj poznamo in cenimo listnati ohrovt, ki je zelo enostaven za pridelavo in daje visok pridelek. Poleti sadiko vzgojimo v treh tednih.

Idealna in optimalna izhodišča za začetek pridelave so pravočasno vzgojene dobre sadike, ki naj imajo vsaj 4-6 čvrstih in kompaktnih listov ter čim bolje preraščeno grudo s spletom korenin. Sadike lahko vzgojite sami ali kupite pri pridelovalcih sadik. Najbolje jih je vzgajati v gojitvenih ploščah z največ 160 luknjic.

3. Izbira lege in tal

Ohrovt je rastlina, ki zahteva veliko hranil. Tla morajo biti rahlo ilovnata in vsebovati veliko humusa, hkrati pa morajo imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost. Pri tem imajo rastline najrajši sončne do polsenčne lege. Kar se tiče temperatur, kodrolistni ohrovt nima posebnih zahtev. Posamezne sadike lahko posadite v gredo po 6-8 tednih od sredine junija do sredine julija. Pri tem pa upoštevajte potrebno razdaljo med rastlinami 50 × 50 cm. Listni ohrovt sadimo nekoliko bolj narazen kot zelje, ker rabi več prostora, zato ga sadimo na razdaljo 0,7 x 0,7 m.

Preden posadite sadike, tla oplemenitite z zemljo za paradižnike in zelenjavo. Ta zemlja bo rastlini, ki potrebuje veliko hranil, z dodatkom gnojila zagotovila zadostno količino hranil, hkrati pa tla tudi zrahljala. Kot mojster izkoriščanja prostora rastline posadite v razmaku 30-40 cm, v trikotni mreži. Tako se bodo razviti listi dotikali in kot “živa zastirka” pokrili tla, zadržali vlago in zadušili plevel. Po saditvi rastlino dobro zalijte.

NASVET: Bodite pozorni na to, da ohrovta v 3 letih ne posadite na isto mesto, saj bo v nasprotnem primeru ohrovt izčrpal tisti predel grede in bo tako bolj dovzeten za napad bolezni. Pred listnatim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo, ne sadimo ga zgolj za spomladanskimi kapusnicami.

Nega in bio varstvo

Kodrolistni ohrovt je hvaležna rastlina, vendar ima v svetu živali tudi nekaj “oboževalcev”, ki jih moramo držati stran.

Zalivanje

Po pikirnju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce hitro izsuši substrat. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali z listjem. Kodrolistni ohrovt ima rad nenehno vlažna (vendar ne močvirnata) tla. Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo šele sredi poletja ali pozno poleti, zato morate predvsem takrat svoji rastlini privoščiti zadostno količino vode. V splošnem pa ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja sicer ves čas enakomerno vlažna, vendar ne pride do zastajanja vode. To pomaga tudi v boju proti bolham, ki bi lahko poškodovale vaš ohrovt. Če zemljo okrog rastline nagrmadite, boste tako naredili jarek za vodo. Tako bo ohrovt lažje izkoristil dodano vodo in se bo še bolje razvijal.

Gnojenje

Ohrovti so zelenjadnice, ki jih sadimo zgodaj poleti in bodo rasle dolgo v jesen ali celo zimo, zato nujno potrebujejo dovolj hranil. Te jim zagotovimo najprej z osnovnim gnojenjem pred sajenjem, ko lahko poleg domačih organskih gnojil uporabimo tudi gnojilo Plantella Organik. S tem bomo dodali osnovna hranila za dobro začetno rast, ki jo lahko v času pozno poletne in jesenske rasti dopolnimo še z dodajanjem gnojila Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Za dobro rast je treba ohrovtu priskrbeti zadostno količino hranil. To najbolje storite z dodatkom gnojila, ki ima visoko vsebnost dušika in fosforja. Ker imajo takšna gnojila dolgotrajni učinek, poskrbijo za krepko rast vašega ohrovta in zelo dober pridelek. Uporabite pa lahko tudi tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo, ki vašemu kodrolistnemu ohrovtu zagotovi še boljši okus in intenzivnejši vonj. Koprivna in gabezova prevrelka sta primerni za dognojevanje, ker listnati ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti.

Zaščita pred škodljivci in boleznimi

V času rasti imamo enake izzive kot pri ostalih kapusnicah. Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Listnati ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Vendar so mreže vseeno lahko vizualna ovira na vrtu. Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.

Med boleznimi ga lahko napade črnoba kapusnic in plesen kapusnic. Od škodljivcev lahko opazimo kapusovo muho, kapusovega belina in razne gosenice. Že v maju in juniju je aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu sadike uničijo. Najboljša obramba proti gosenicam je fizična pregrada - čez gredo uporabite gosto kopreno ali mrežo proti insektom! Če že opazite gosenice, so učinkovita bio sredstva z vsebnostjo Bacillus thuringiensis. Proti hroščkom, ki listom povzročajo drobne luknjice, pomaga redno zalivanje (ne marajo vlage) in posipanje listov z lesnim pepelom.

Dodatni nasveti za nego

• Redno odstranjujte vsiljivi plevel, saj bo kodrolistni ohrovt tako dobil dovolj svetlobe za rast, v zemlji pa bo ostala zadostna količina hranil in vode za razvoj vaše rastline. Plevel v domačem vrtu omejimo z okopavanjem in zastiranjem tal.
• Če sadik nismo sadili dovolj globoko in se kasneje začnejo povešati, steblo dodatno zagrnemo z zemljo ali zastirko in ga naredimo bolj stabilnega.
• Kodrolistni ohrovt ne potrebuje opore, vendar lahko ob zgodnji poletni zasaditvi sadik rastlina do zime doseže tudi 1,5 m in več, za kar je dobrodošlo, če ji s količkom ponudimo oporo.

Obiranje in uporaba - “Perpetual” žetev

Največja prednost gojenja kodrolistnega ohrovta je, da vam ni treba odrezati cele glave hkrati. Že poleti začnemo z nabiranjem pridelkov, kar je hkrati tudi redna nega rastlin. Če listni ohrovt sejemo oziroma sadimo dovolj zgodaj spomladi, nam popestri že poletne jedilnike.

Spodnje liste pobiramo in uporabimo za prehrano, saj sicer porumenijo in odpadejo. Obiranje list po list pomeni, da vedno odtrgajte najnižje, najstarejše liste pri dnu. Rastlina v sredini nenehno tvori nove poganjke, tako da lahko z ene same rastline obirate 4-5 mesecev! Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla. Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino. V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke.

Preden poberete kodrolistni ohrovt, ki je poln vitaminov in mineralov, morate počakati na prvo zmrzal pozno jeseni ali pozimi, saj bo okus kodrolistnega ohrovta tako bolj blag, sladkejši in in aromatičen. Jesenski mraz izboljša okus listnatega ohrovta, saj ga zmrzal celo izboljša, postane nekoliko slajši. Ko nastopi prva močnejša zmrzal, se rastlina začne braniti: škrob v sebi pretvori v sladkor (kot nekakšno naravno sredstvo proti zmrzovanju). Posledično grenkoba listov izgine, nadomesti pa jo sladek, veliko nežnejši okus.

Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor, kar pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov, ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto. Ob poletnem spravilu se nam pod listnatim ohrovtom odpre prostor za pozno poletno (avgust) setev špinače. Ob njem lahko umestimo tudi blitvo, krompir in zeleno.

Kodrolistni ohrovt pozimi na vrtu

Tukaj se zgodi čarovnija! Ste vedeli, da je kodrolistni ohrovt najboljši po zmrzali? Ohrovtov čips: Z malo olivnega olja in soli v pečici v 15 minutah dobite ropotajoče zdravje. Smuti: Osnova vašega jutranjega zelenega napitka. Solata in vok: Toskanski ohrovt, pražen s česnom, je vrhunska priloga.

Nasvet za zimo: Ohrovta ne pokrivajte s folijo, pustite, da ga doseže sneg! Snežna odeja dejansko izolira rastlino in jo ščiti pred izsušitvijo v mrzlem vetru. Ne obirajte le takrat, ko so listi dobesedno zamrznjeni (počakajte na opoldansko otoplitev), saj se takrat tkiva zlahka polomijo.

Uporaba v kuhinji

Ohrovt je zelo hranljiv in zdrav. Podpira delovanje imunskega sistema, pomaga pa tudi pri razstrupljanju telesa. Ugodno vpliva na srce in ožilje ter zmanjša vnetja v telesu. Kombiniramo ga lahko z vso hrano. Nekateri ga dodajo tudi v smutije in iz njega naredijo omake ter juhe. Lahko ga jemo surovega ali kuhanega. Iz njega lahko pripravimo različne jedi: solate, juhe, polpete, zelene smutije, ga dodajamo rižotam, mafinom ali iz njega pripravimo čips.

Zelene liste ohrovta (pet listov brez stebla) lahko vmešate v jutranji smuti z dvema kosoma sadja (npr. pol jabolka in en kaki), dodajte košček korenine ingverja, vodo ali rastlinsko mleko in sok polovice limone. Polovico smutija naj predstavlja zelenje. Proti koncu mešanja smutiju dodajte žlico lanenih semen ali semen chia. Tisti, ki šele začenjate z zelenimi kašastimi sokovi, najprej poskusite z večjo količino sadja in manj zelenja, nato postopoma dodajajte več zelenja, kot so ohrovt, špinača, zelena, peteršilj. Pripravite gostejši smuti in ga pojejte z žličko.

tags: #kodrolistni #ohrovt #wikipedia

• Recept za sočne goveje zrezke
• recept za jabolčno pito s kakijem
• Recept za piščančjo jetrno pašteto
• Recept za lečino enolončnico
• Recept za testenine v kremni omaki