Kodrolistni ohrovt (Brassica oleracea var. sabellica) sodi med najpriljubljenejše tradicionalne zimske vrste zelenjave. Čeprav je v domačih vrtovih morda manj poznan in cenjen, je ta vrtnina zelo enostavna za pridelavo in daje visok pridelek. Je dokaj podoben brstičnemu ohrovtu, le da so na njem užitni, veliki, močno nakodrani listi. Poleg klasičnih temno zelenih sort obstajajo tudi sorte z vijoličnimi listi, ki so še posebej cenjene zaradi svoje odpornosti na mraz, sušo in bolezni. Kodrolistni ohrovt je priznan kot ena izmed najbolj hranilno bogatih zelenjav na svetu in se lahko uporablja v enolončnicah, solatah in smutijih.
Gojenje kodrolistnega ohrovta
Gojenje te zimske zelenjave, ki ne zahteva veliko nege, sploh ni težko, če upoštevamo nekaj ključnih nasvetov.
Sajenje in priprava tal
Sadike ohrovta lahko vzgojimo s setvijo v setvenico, v praksi pa je lažje vzgojiti sadike v lončkih in multiploščah, ki jih napolnimo z zemljo za setev in pikiranje. Poleti sadiko vzgojimo v treh tednih. S setvijo običajno pričnemo v začetku junija in sejemo vse do sredine tega meseca. Za pridelek v poletnem času ga sejemo že zgodaj spomladi (marec, april). Setve za sadike so uspešne vse do konca maja oziroma začetka junija, v toplejših krajih tudi julija. Posamezne sadike lahko posadite v gredo po 6-8 tednih, od sredine junija do sredine julija.
Ohrovt je rastlina, ki zahteva veliko hranil. Tla morajo biti rahlo ilovnata in vsebovati veliko humusa, hkrati pa morajo imeti nevtralno ali rahlo kislo pH-vrednost. Rastline imajo najrajši sončne do polsenčne lege, kar se tiče temperatur, pa kodrolistni ohrovt nima posebnih zahtev. Kodrolistni ohrovt sadimo nekoliko bolj narazen kot zelje, ker potrebuje več prostora. Zaradi močne razrasti ga sadimo na razdaljo približno 50 × 50 cm. Najbolje je, da tla pred sajenjem oplemenitite z zemljo za paradižnike in zelenjavo, ki bo rastlini, ob dodatku gnojila, zagotovila zadostno količino hranil in tla zrahljala. Po saditvi rastlino dobro zalijte.
Pomemben nasvet za zdravo rast je kolobarjenje: bodite pozorni na to, da ohrovta v 3 letih ne posadite na isto mesto, saj bo v nasprotnem primeru ohrovt izčrpal tisti predel grede in bo tako bolj dovzeten za napad bolezni.
Nega med rastjo
V času rasti in še posebno v vročem, sušnem poletju je treba ohrovt močneje zaliti. Veliki listi kodrolistnega ohrovta se razvijejo šele sredi poletja ali pozno poleti, zato morate predvsem takrat svoji rastlini privoščiti zadostno količino vode. V splošnem ga zalivajte zmerno, tako da je zemlja sicer ves čas enakomerno vlažna, vendar ne pride do zastajanja vode. To pomaga tudi v boju proti bolham, ki bi lahko poškodovale vaš ohrovt. Če zemljo okrog rastline nagrmadite, boste tako naredili jarek za vodo, kar bo ohrovtu omogočilo lažje izkoriščanje dodane vode in boljši razvoj. Redno odstranjujte vsiljivi plevel, saj bo kodrolistni ohrovt tako dobil dovolj svetlobe za rast, v zemlji pa bo ostala zadostna količina hranil in vode. Plevel v domačem vrtu omejimo tudi z okopavanjem in zastiranjem tal, na primer s travnim odkosom ali listjem.
Za dobro rast je treba ohrovtu priskrbeti zadostno količino hranil. Koprivna in gabezova prevrelka sta primerni za dognojevanje, saj ohrovt dognojujeta z dušikom in kalijem. Z dušičnimi gnojili dognojujemo enkrat do dvakrat v času rasti. Uporabite lahko tudi gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja, ki poskrbi za krepko rast in zelo dober pridelek. Tekoče gnojilo za sadje in zelenjavo lahko vašemu kodrolistnemu ohrovtu zagotovi še boljši okus in intenzivnejši vonj.
Običajno z boleznimi in škodljivci ni večjih težav, vendar se lahko pojavijo nekatere:
- Bolezni: črnoba kapusnic, plesen kapusnic.
- Škodljivci: kapusova muha, kapusov belin, razne gosenice, kapusova hržica, kapusove sovke.
Kodrolistni ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo, ki je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Zato, če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem. Kodrolistni ohrovt ne potrebuje opore.
Kako vzgojiti veliko ohrovta | Popoln vodnik od semena do žetve
Nabiranje in shranjevanje pridelka
Če kodrolistni ohrovt sejemo in sadimo dovolj zgodaj spomladi, nam popestri že poletne jedilnike. Velike mlade liste trgamo poleti in kasneje od septembra do novembra, v ugodnih razmerah tudi do marca. Preden poberete kodrolistni ohrovt, ki je poln vitaminov in mineralov, je priporočljivo počakati na prvo zmrzal pozno jeseni ali pozimi, saj bo okus kodrolistnega ohrovta tako bolj blag, sladkejši in bolj aromatičen. Jesenski mraz namreč izboljša okus. Kodrolistni ohrovt je kapusnica, ki je še kar na polju, ko tla prekrije snežna koprena, kar omogoča dostop do svežih vitaminov in mineralov tudi pozimi.
Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor, kar pomeni, da nabiramo starejše, spodnje liste. Manjše liste, ki izraščajo iz višjih delov, ter rastni vršiček puščamo. Tako si zagotovimo enakomeren pridelek vse do marca naslednje leto. Če najprej odrežete spodnje liste, lahko ohrovt na spodnjem delu stebla znova požene in vrh se bo še dodatno razprl. Liste nabiramo s pomočjo nožka, da s trganjem ne ranimo stebla. Če naberemo sredinski rastni vršiček, bomo rastlino zaustavili pri rasti v višino. V aprilu bo rastlina hitro pognala v rast in začela razvijati cvetne nastavke.
Pravilno pranje in priprava
Kodrolistni ohrovt je s svojimi gubastimi in kodrastimi listi idealen za različne recepte, vendar je prav ta tekstura lahko izziv pri čiščenju. Kodrolistni ohrovt je lahko kontaminiran z bakterijami, zato je priporočljivo temeljito predhodno pranje, tudi če ga nameravamo kuhati, saj tako zmanjšamo tveganje za navzkrižno kontaminacijo v kuhinji.
Priporočljivo je, da ohrovt operemo šele tik pred uporabo. Najbolje je, da liste najprej ločimo od stebla. Položimo jih v cedilo ali posodo s hladno vodo. Nato jih pod tekočo vodo dobro podrgnemo, da odstranimo umazanijo in pesek. Kodrasti listi potrebujejo posebno pozornost, saj se umazanija rada nabira v gubah. Če je ta trdovratna, liste za nekaj minut namočimo, v vodo pa za vsak liter dodamo približno pol skodelice kisa in nato dobro splaknemo s čisto vodo.
Ker je kodrolistni ohrovt lahko precej grenkega okusa, se grenkobe lahko znebite s posebno tehniko: liste pred uporabo zmasiramo z nekaj kapljicami oljčnega olja in ščepcem soli.
Kodrolistni ohrovt kot zdravilna rastlina in prehrana
Kodrolistni ohrovt je najbolj znan po tem, da je ena izmed najbolj hranilno bogatih zelenjav na svetu. Je zelo hranljiv in zdrav, podpira delovanje imunskega sistema in pomaga pri razstrupljanju telesa. Ugodno vpliva na srce in ožilje ter zmanjša vnetja v telesu.
Hranilna vrednost in koristi za zdravje
- Nizka kalorična vrednost in visoka vsebnost vlaknin: Ena sama skodelica ohrovta ima le 36 kalorij in 5 gramov vlaknin, kar je odlično za dobro prebavo.
- Bogat vir železa: Ohrovt vsebuje več železa kot govedina, ki je bistvenega pomena za tvorbo hemoglobina in encimov, celično rast, pravilno delovanje jeter ter prenos kisika.
- Bogat vir vitamina K: Živila z visoko vsebnostjo vitamina K ščitijo pred različnimi vrstami raka. Prav tako je vitamin K potreben za najrazličnejše telesne funkcije, zdrave kosti in preprečevanje strjevanja krvi.
- Bogat vir antioksidantov: Je odlična protivnetna hrana in hrana za srce, ki podpira kardiovaskularni sistem.
- Bogat vir vitamina C: Ta vitamin je izredno koristen za imunski sistem, metabolizem in hidracijo. Ohrovt ga vsebuje kar 10-krat več kot špinača!
- Veliko kalcija: Ohrovt vsebuje več kalcija kot mleko, pomaga preprečevati osteoporozo in ohranja zdrav metabolizem, prav tako preprečuje izgubo kostne mase. Kalcij v kombinaciji z vitaminom C v ohrovtu pripomore k ohranjanju hrustanca in gibljivosti sklepov. Rastlinski viri kalcija so mnogo primernejši za zdravje.
- Razstrupljanje telesa: Ohrovt je odlična hrana za jetra in razstrupljanje telesa, saj vsebuje veliko klorofila, ki pomaga odstranjevati toksine iz krvi. Za čiščenje jeter je primerna lahko prebavljiva hrana z malo kalorij, da telo ne potrebuje veliko energije za njeno predelavo.
- Dober vir elektrolitov: Poleg špinače je ohrovt druga izredno zdrava zelenjava, ki poleg elektrolitov (kalija, fosforja in kalcija) vsebuje še vitamine A, C in K. Elektroliti pomagajo uravnavati naš živčni sistem in delovanje mišic, odgovorni so za hidracijo telesa, vrednost pH v krvi in krvni tlak.
Uporaba v kulinariki
Kodrolistni ohrovt je izjemno vsestranski in ga lahko uživamo surovega ali kuhanega. Iz njega lahko pripravimo različne jedi, kot so:
- solate,
- juhe,
- polpete,
- zelene smutije,
- dodatek rižotam in mafinom,
- hrustljav čips.
Za jutranji smuti lahko zelene liste ohrovta (pet listov brez stebla) zmešate z dvema kosoma sadja (npr. pol jabolka in en kaki), dodate košček korenine ingverja, vodo ali rastlinsko mleko in sok polovice limone. Polovico smutija naj predstavlja zelenje. Proti koncu mešanja smutiju dodajte žlico lanenih semen ali semen chia. Tisti, ki šele začenjate z zelenimi kašastimi sokovi, najprej poskusite z večjo količino sadja in manj zelenja, nato postopoma dodajajte več zelenja, kot so ohrovt, špinača, zelena, peteršilj. Pripravite gostejši smuti in ga pojejte z žličko.