Kašelj je pogosto koristen obrambni refleks organizma, saj pomaga očistiti dihalne poti. Vendar je včasih zgolj dražeča nadloga, ki nam krati spanec in zmanjšuje kakovost življenja, saj nas omejuje pri vsakodnevnih dejavnostih in moti počitek tako pri odraslih kot pri otrocih.
Kašelj je način odziva organizma, ko dražilna snov vzdraži grlo oziroma dihalne poti. Dražilno sredstvo stimulira živce, ki pošiljajo sporočilo možganom. Možgani nato naročijo mišicam v prsih in trebuhu, naj nemudoma iztisnejo zrak iz pljuč, da izločijo dražilno snov. Ko tujki, kot so sluz, klice ali prah, dražijo grlo in nadaljnje dihalne poti, se telo samodejno in pogosto burno odzove s kašljem.
Kašelj je eden najpogostejših razlogov, za katerega ljudje poiščejo zdravniško pomoč.
Vrste kašlja
Kašelj razdelimo v dve glavni kategoriji:
- Suh, dražeč kašelj: nima izločka in ga je potrebno ublažiti z antitusiki, ki kašelj pomirijo. Suh kašelj pogosto nastane zaradi draženja in je še posebej moteč ponoči, saj moti spanec.
- Moker, produktiven kašelj: zanj je značilno kopičenje goste sluzi v dihalnih poteh. V tem primeru je kašelj refleksni odziv, ki poskuša izločiti to sluz. Cilj lajšanja produktivnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, da se lažje izkašlja. Zdravila, ki pomagajo izkašljati motečo sluz, se imenujejo ekspektoransi. Če se gostejša, odvečna sluz ne odstrani iz dihalnih poti, se lahko pojavijo zapleti.
Včasih se pojavita oba hkrati, zato je razlikovanje težje. Iz suhega se velikokrat razvije moker kašelj.
Trajanje kašlja
Glede na trajanje je lahko kašelj:
- Akuten: traja tri tedne ali manj in pogosto izgine sam od sebe. Je najmanj resna oblika kašlja in praviloma ne povzroča posebnih zdravstvenih zapletov.
- Kroničen: traja več mesecev ali let.
Barva izkašljane sluzi
Barva sluzi lahko pogosto pripomore k razlagi in hitrejšemu iskanju razloga za konkretno zdravstveno stanje, povezano s kašljem:
- Bela sluz: pogost znak alergije v področju dihalnih poti.
- Rumena ali zelenkasta sluz: običajno namiguje na težave s pljuči in kaže na okužbo.
Pogosti vzroki kašlja
Kašelj je daleč od zgolj simptoma prehlada. Najpogostejši vzrok je akutna okužba dihal, vendar ga lahko povzroča več kot 200 različnih virusov. Kadar je povezan z virusno ali bakterijsko okužbo dihal, kot so navaden prehlad, bronhitis in pljučnica, je smiselno, da ga začnemo zdraviti čim prej in tako preprečimo morebitne posledice in zaplete.
Vzroki kroničnega kašlja pri odraslih
Prehlad
Prehlad je bolezen, ki nas doleti skoraj vsako leto. Povzročajo ga številni respiratorni virusi, najpogostejši je rinovirus. Je eden najpogostejših vzrokov akutnega kašlja, čeprav lahko poteka tudi brez njega. Simptomi prehlada so smrkanje, kihanje, kašelj, vneto in boleče grlo, glavobol in bolečine v mišicah. Zaradi prehlada ni treba k zdravniku, saj simptomi običajno izginejo v 7 do 10 dneh. Učinkovitega specifičnega zdravljenja ni, predlagata se počitek, dovolj tekočine in po potrebi zdravila proti bolečinam in visoki telesni temperaturi.
Bronhitis
Bronhitis je vnetje sluznice bronhijev - dihalnih poti, po katerih gre zrak v pljuča in iz njih. Pogosto se razvije iz prehlada ali drugih okužb dihal. Ločimo med:
- Akutni bronhitis: praviloma je posledica okužbe in traja teden, dva. Povzroča produktiven kašelj, torej kašelj, ki iz dihal čisti obilno sluz. Drugi simptomi so podobni kot pri prehladu: boleče grlo, zamašen nos ali smrkanje, glavobol, utrujenost, pogosto tudi oteženo, včasih piskajoče dihanje. Akutni bronhitis praviloma mine brez zdravniške pomoči, razen če se simptomi ne izboljšajo v dobrem tednu, se poslabšajo, jih spremlja zvišana telesna temperatura ali težko dihanje, takrat je potreben obisk zdravnika.
- Kronični bronhitis: traja več mesecev ali let, povzroča pa ga dolgotrajno draženje dihal, najpogosteje kajenje. Tudi ta vrsta bronhitisa povzroča produktiven kašelj.
Pljučnica
Pljučnica je bolezen spodnjih dihal, pri kateri se majhni zračni mešički vnamejo in napolnijo s tekočino ali gnojem. Pljučnice segajo od blagih pa do življenje ogrožajočih vnetij. Povzročajo jih bakterije in virusi, redkeje glive. Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od 2 let, in starejši, zato hitreje potrebujejo zdravniško pomoč.
- Bakterijska pljučnica: pojavi se tudi produktiven kašelj z veliko izmečka. Telesna temperatura je lahko visoka, lahko pa tudi normalna, pri starejših in imunsko oslabelih osebah celo znižana. Oboleli pogosto navajajo simptome, kot so glavobol, bolečine v mišicah in prsih, hitrejše ali težko dihanje.
- Virusna pljučnica: praviloma poteka blažje od bakterijske. Zanjo so značilni suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in zvišana telesna temperatura. Pri blažjih oblikah so simptomi podobni kot pri prehladu ali gripi.
Astma
Pri astmi so zaradi vnetja zožene dihalne poti, kar otežuje dihanje. Značilen je tudi kašelj, ki se pojavlja zlasti ponoči in moti spanec. Pojavita se lahko še otežen izdih in piskanje v prsih. Bolezen ni ozdravljiva, je pa njene simptome mogoče zelo dobro nadzirati s protivnetnimi zdravili in blažilci, ki širijo dihalne poti, tako imenovanimi bronhodilatatorji.
Alergije
Alergije so pretiran odziv našega imunskega sistema na popolnoma neškodljive snovi, kot so cvetni prah, hišni prah, zdravila in nekatere vrste hrane. Stik z alergeni lahko povzroči dokaj nedolžno kihanje, izcedek iz nosu, srbenje kože ali oči, kožne izpuščaje ali draženje, ki vodi v kašelj. Ljudje, ki še ne vedo, da so alergični na spomladansko cvetenje (alergijski rinitis) in pričnejo kašljati, tak kašelj pogosto zamenjajo za prehladni kašelj. Ko se kašlju ne pridruži noben drug simptom in ko ne pojenja, četudi smo posegli že po marsičem, je to znak, da je v ospredju alergija.
Gastroezofagealni refluks (GERB)
Pri GERB-u želodčna kislina iz želodca zateka navzgor v požiralnik ter povzroča draženje in okvaro sluznice, ki ni prilagojena za stik s kislino. Najpogostejši simptom je zgaga ali pekoč občutek v grlu, ki se lahko poslabša, če ležite. Drugi simptomi so kašelj, slabost, slab zadah, bolečina v prsnem košu, boleče požiranje. Včasih je simptom zgolj kašelj, katerega vzrok je težko prepoznati. Tovrstni kašelj se ne bo odzival na zdravljenje z zdravili za kašelj. Terapija mora biti usmerjena na zdravljenje vzroka, v tem primeru želodčne kisline.
Neželeni učinki zdravil
Posamezna zdravila, na primer nekatera za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka (zaviralci angiotenzinske konvertaze), lahko povzročajo suh kašelj. Če se kašelj pojavi ob uvedbi novih zdravil, je treba pomisliti tudi na to možnost. Ti ljudje kašljajo skozi vse leto, brez vseh ostalih simptomov in se ne odzivajo na zdravljenje kašlja z ničemer.
Zdravljenje in lajšanje kašlja
Za uspešno zdravljenje in blaženje kašlja je bolj kot sam kašelj pomembna njegova pojavnost, ki nam lahko pomaga najti ključ do njegovega vzroka. Zato je potrebno biti pozoren na pogostnost in trajanje kašlja, na dolžino trajanja enega napada kašlja, na sluz, ki se izloča, njeno barvo in gostoto ter na prisotnost bolečine v prsih. Upoštevati je potrebno še starost bolnika, pridružene druge simptome, bolezni in zdravila.
Splošni ukrepi in domača sredstva
Pri blaženju kašlja si lahko pomagamo sami na več načinov:
- Počitek: Ključnega pomena, še posebej pri prehladu in bronhitisu.
- Veliko tekočine: Pitje tople tekočine, kot je voda ali zeliščni čaj, pomaga vlažiti in pomiriti razdraženo grlo ter redčiti sluz, kar olajša izkašljevanje.
- Vlažen zrak: Uporaba vlažilcev zraka v prostoru ali vdihavanje pare (npr. iz vroče vode ali prhe) lahko pomaga vlažiti dihalne poti in zmanjšati draženje. Svojo sluznico lahko ohranite vlažno z vdihavanjem pare iz rahlo osoljene vode in eteričnih olj rastlin, kot sta evkaliptus in rožmarin.
- Med: Že stoletja se uporablja za lajšanje kašlja in podobnih težav, saj ima naravne pomirjevalne lastnosti. Raztopite žlico medu v kozarcu tople vode ali čaja.
- Ingver: Pomaga pri zmanjševanju vnetja v grlu in lajša zastoje v ciliarnem pretoku sluzi.
- Izvleček smrekovih vršičkov: Lahko pomaga pri trdovratnem kašlju.
- Obkladki: Zunanje obkladke lahko pripravite s svinjsko ali račjo mastjo (nežno nanesite na prsni koš in pokrijte s toplim blagom), ali z naribanim krompirjem/čebulo na stopala za zniževanje blage vročine. Zeljni listi namočeni v vročo vodo in premazani z oljčnim oljem so lahko protivnetni obkladki za prsni koš.
- Domači sirupi:
- Jabolčni sirup: 2,5 kg jabolk skuhajte v 1 litru vode, odcedite sok, zavrite z 200 g sladkorja.
- Čebulni sirup z medom: drobno nasekljano čebulo prelijte s tremi žlicami medu in pustite stati 6-12 ur. Sirup precedite.
- Čebula, limona in med: Narezano čebulo in limono izmenično plastite v kozarcu z dvema žlicama medu.
- Sirup iz lovorjevih listov: Pest lovorjevih listov in nekaj rezin limone vrite v 1 litru vode 10 minut, sladkajte z medom.
- Izpiranje nosu s slano vodo: Učinkovito raztaplja sluz in odpira dihalne poti.
- Kokošja juha: Bogata s cinkom, kalijem in vitamini, s toploto pa poskrbi za prijetno sprostitev.
- Toplo mleko z medom ali čaj s propolisom: Priporočljiva za krepitev imunskega sistema.
- Sesalni bonboni ali pastile: Obogateni z mentolom, evkaliptusom ali drugimi sestavinami, pomirjajo grlo.
- Ne izpostavljajte se škodljivim dejavnikom: kot sta cigaretni dim in onesnažen zrak.
- Odstranite alergene: Če trpite za alergijami ali astmo, odstranite alergene iz svojega doma (npr. hišni ljubljenčki naj ne prebivajo v spalnici, uporabljajte klimatske naprave z možnostjo čiščenja zraka).
Zdravila brez recepta
V lekarnah so na voljo številni sirupi in pastile za kašelj, ki lahko pomagajo zmanjšati intenzivnost kašlja. Pomembno je upoštevati navodila za odmerjanje in se posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom.
- Za produktiven kašelj (ekspektoransi): Pomagajo pri utekočinjenju goste sluzi in lažjem izkašljevanju. Primeri vključujejo zdravila Herbion® bršljan pastile in Herbion® bršljanov sirup, ki so varna in učinkovita rešitev za vso družino. Pastile so primerne za odrasle in otroke, starejše od 6 let, sirup pa za otroke, starejše od 2 let, in odrasle. Na voljo je tudi sirup Herbion na osnovi jegličeve korenine in vrtne materine dušice.
- Za suh, dražeč kašelj (antitusiki): Pomirjajo kašelj in zmanjšujejo draženje. Primer je Panatus®, ki vsebuje butamiratijev citrat, ki preprečuje in pomirja suh kašelj ter zmanjšuje napetost bronhialnega mišičja. Je učinkovito in varno zdravilo za odrasle in otroke od 6. leta starosti. Za suh, dražeč kašelj, hripavost in vneto grlo pomagata tudi sirup na osnovi islandskega lišaja Herbion ali sirup iz izvlečka ozkolistnega trpotca in cveta gozdnega slezenovca Herbion.
Kdaj k zdravniku?
Kljub možnostim samozdravljenja je v nekaterih primerih nujno poiskati zdravniško pomoč:
- Če kašelj traja več kot teden dni, dva do tri tedne, ali se poslabša. Kronični kašelj lahko kaže na resnejše zdravstvene težave, kot so astma, alergije, pljučna obolenja ali celo nekatere oblike raka.
- Če se kljub domačim ukrepom ali zdravilom brez recepta simptomi kašlja ne izboljšajo ali se celo poslabšajo.
- Če kašelj spremljajo visoka vročina, huda bolečina v prsih, zelenkast izmeček (sputum), kri v izmečku ali težave z dihanjem.
- Če imate že obstoječe kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali srčne težave, in opazite poslabšanje kašlja ali pojav novih simptomov.
- Pri otrocih, starejših osebah ali ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom je pomembno biti pozoren na kakršne koli nenavadne simptome kašlja, saj je lahko tudi blažji kašelj znak resnejših težav.
- Če ste nedavno potovali v države, kjer so pogoste nalezljive bolezni, ali ste bili v stiku z ljudmi s simptomi nalezljivih bolezni.
Na splošno je bolje biti previden in se posvetovati z zdravnikom, če ste zaskrbljeni zaradi trajanja ali intenzivnosti kašlja, če se pojavijo nove ali nenavadne značilnosti kašlja ali če je vaše splošno zdravstveno stanje ogroženo zaradi drugih bolezni ali okoliščin.