Fižol je zaželena zelenjadnica na vrtu, tako imenovana ugodilka, ki izboljšuje tla. Čeprav se je včasih sejal spomladi za zrnje in stročje, poletje ni bilo primerno. Vendar pa so poletja vse daljša in se zavlečejo v jesen, jeseni pa so daljše in toplejše kot nekoč, zato lahko nizek fižol sejemo tudi poleti in ga jeseni pobiramo za stročje in zrnje.
Nizek fižol spada med stročnice in v višino zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti. Izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna.
Priprava na sajenje
Izbor semena in predpriprava
Za avgustovsko setev izberemo sorte nizkega fižola, na primer zelo rodno sorto Capitano. Priporočljivo je, da seme pred setvijo razkužite s čajem iz žajblja ali kamilice. To storite tako, da seme čez noč namočite v mlačni vodi, kamiličnem ali žajbljevem čaju. Seme naj se namaka za nekaj ur, vendar ne več kot dvanajst. Ta postopek je še posebej priporočljiv pri domačem semenu, vendar ga lahko uporabite tudi pri kupljenem semenu za dodatno zaščito. Namočena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja, to je žuželka, ki bi lahko poškodovala ali uničila fižolova semena in stroke. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Optimalni čas setve
Nizek fižol lahko sejete od konca aprila do konca avgusta. Zrnatega sejemo do začetka avgusta. Priporočljivo je, da s setvijo ne hitite, saj fižol za kalitev potrebuje topla tla. Najzgodnejša neposredna setev na grede je konec aprila ali na začetku maja. Če želimo zagotoviti neprekinjeno oskrbo s svežim fižolom skozi sezono, ga sejte v 14-dnevnih presledkih. Kasnejših setev od konca maja običajno ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Fižol je toplotno zahteven, zato je setev poleti kot nalašč zanj. Tla so praviloma zelo topla, pogosto pa suha, zato moramo za razliko od pomladi, ko pazimo, da za fižol ni prehladno, poleti paziti, da ohranjamo vlago v tleh. Fižol na vrt sejemo od konca aprila do konca avgusta. S setvijo fižola ne hitite saj za kalitev potrebuje topla tla. Vzgajamo ga tako za stročje kot za zrnje, sejemo pa ga neposredno na prosto. V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je tudi sejati v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. Po drugi strani pa je v južnih regijah setev lahko prej, celo mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialno velikim zmrzali.
Globina in razmik setve
Nizek fižol lahko sejemo v kupčke po več semen na razdaljo vsaj 50 cm med kupčki ali v vrste na razdaljo 5 do 7 cm med zrni v vrsti in 30 do 40 cm med vrstami. Pri setvi v grede ali večje posode sejemo približno 5 do 7 semen v eno jamico, pri čemer naj bo razdalja med jamicami 30 do 50 cm. Če sejete v vrstah, naj bo med vrstami 40 cm prostora, v vrsti pa naj si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje).
Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami. Pri popenjavih sortah fižola okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj semen fižolov 15 cm narazen. Če sadimo fižol v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm. Pritlikave nizke sorte fižola pa sadimo 25 do 50 cm narazen.
Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Zemljišče za sajenje fižola potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek. Navadni fižol potrebuje za dobro rast temperature od 16 do 30°C. Najnižja temperatura je 12°C.
Vzgoja in nega
Gnojenje
Pred sajenjem ni potrebno gnojenje. Ker fižol običajno sejemo za dobro pognojenimi zelenjadnicami (zgodnji krompir, solata, zgodnje zelje), je v tleh običajno dovolj ali celo preveč hranil. Nizek fižol ne potrebuje dodatnega gnojenja, če so grede spomladi močno pognojene. Fižol nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi. Rastline fižola imajo na koreninah bakterije, ki vežejo dušik iz zraka, zato delujejo kot naravno gnojilo za tla.
Če bomo nizek fižol, ki je skromna zelenjadnica, še posebej gnojili, se bodo oblikovale prevelike rastline, ki bodo slabo cvetele in brez opore polegale. Če so tla slabo založena, dodamo nekaj NPK gnojila. Za do 12 t zrnja in stročja na hektar potrebuje 105 kg dušika/ha, 40 kg fosforja/ha in 150 kg kalija/ha.
Fižol potrebuje kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij.
Zalivanje
Fižol zalivamo v vročem poletju, največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Nikoli ne zalivamo po listih, ampak namakamo medvrstni prostor, dvakrat do trikrat na teden. Do vzklitja ga zalivamo dnevno v manjšem odmerku. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Takrat je namakanje najpomembnejše, saj se bodo le tako oblikovali številni stroki za dober pridelek.
Po vzniku ali presajanju sadik ga še naprej redno oskrbujemo z vodo. Tudi poleti priporočam po setvi uporabo neposrednega prekrivanja tal z vlakninasto prekrivko ali kopreno. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita.
Zaščita pred nizkimi temperaturami
Za kalitev fižol potrebuje topla tla. Pozeba lahko vzklite rastline uniči, vsaka dodatna toplota pa fižolu zelo koristi. Do kalitve lahko na gredi uporabimo vrtno kopreno, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ne zavira rasti. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene in jim je topleje, kopreno napnemo preko vrtnih lokov.
Oskrba med rastjo
Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine. To preprečuje rumenenje listov. Priporočljiva je uporaba tanke zastirke (listje, slama), ki pomaga ohranjati tla vlažna. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla. Poleti zaradi neurij z močnim vetrom priporočam oporo pri nizkem fižolu, ne glede na način setve. Vzdolž vrste povlečeno vrvico ali mrežo, ki prepreči poleganje s stroki obteženih rastlin. Nizek fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Tudi pri nizkem fižolu nam (spet) za oporo pride prav vodoravna mreža.
Kako poteka zdravljenje krčnih žil - Dermatološki center ArsdermaDCP
Kombiniranje z drugimi rastlinami
Dobri in slabi sosedje
Nizek stročji fižol je najbolje saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, tako da gredice niso prazne, saj jih fižol hitro prekrije. V domačih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, cvetače, brokolija in drugih kapusnic. Nizek fižol lahko sadite tudi ob jagode, solato, rdečo peso in zeleno. Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši. Med dobre sosede fižola spadajo: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir. Slabi sosedje pa so: grah, bob, česen, čebula, por.
Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma. Fižol na vrtu ne potrebuje svoje grede, lahko ga sejemo v mešanih posevkih. Sejemo ga v vrste, ki so oddaljene od 30 do 40 centimetrov, v vrsti pa naj bodo rastline kakih 15 centimetrov narazen.
Obiranje in skladiščenje
Obiranje stročjega fižola
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Pobiramo jih na dan za cvet, da bo (predvsem nizek fižol) ponovno zacvetel in oblikoval nove stroke. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Redno nabiranje mladih strok spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Ob pobiranju ga ne trgamo, ampak pazljivo odstranjujemo.
Obiranje fižola za zrnje
Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok vene in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Poberemo jih in zluščimo.
Poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Skladiščenje
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Viške stročjega fižola lahko shranite s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznete. Zrela in suha zrna shranite v kozarce.
Bolezni in škodljivci
Pogosti škodljivci
Med pogoste škodljivce na fižolu sodijo polži in črne listne uši. Polži se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli. Za seboj pustijo sledove sluzi. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Črne listne uši so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom in lahko povzročijo rumenenje in zvijanje listov. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.
Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost.
Pogoste bolezni
Med pogostimi boleznimi fižola sta mastna fižolova pegavost, ki povzroča lise na listih, in fižolova rja, ki se kaže kot rdečkasto rjavi madeži. Pojavita se lahko tudi bela plesen in bakterijska plesen. Fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen, bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena.
Naravna zaščita
Za zaščito pred škodljivci lahko uporabite naravna sredstva, kot so "Polži STOP" in "Škodljivci STOP", ki vsebujejo naravne sestavine za odbijanje škodljivcev in krepitev rastlin. Proti boleznim se lahko uporabi sredstvo "Bolezni STOP", ki deluje preventivno in kurativno. Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši ter ostale škodljivce. Kilogram listov namočimo v 5 l vode in počakamo do konca vrenja. Mešanico kuhamo še 10 min, ohladimo ter uporabimo proti ušem.
Posebnosti nizkega fižola
Nizek fižol je vsestranska rastlina, ki jo lahko uspešno vzgajate na različnih vrtnih površinah, vključno s koriti, posodami in visokimi gredami. Zaradi svoje kompaktne rasti ne potrebuje posebne gredice in ga je mogoče umestiti med različne vrtnine, kar omogoča učinkovito izrabo prostora in obogatitev mešanih zasaditev. Nizek fižol predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Nizek fižol sadimo v vrste, saj bomo s tem deležni približno 5 kg pridelka na 2 m².
Tradicionalno gojimo nizki fižol rumeno stročne sorte Berggold in zelen okroglast strok Top Crop ter podobne domače sorte, denimo tip kiflar z rogljičku podobno ukrivljenem in pisanem strokom. Med najbolj znane nizke sorte fižola pri današnji vzgoji sadik pa so nizki stročji fižoli Cannelino in Maxi in Dior ter fižol za zrnje Borlotto lingua di fuoco nano. Nizek fižol 'Starozagorski' se odlikuje po konkretnem zrnju, ki je v dolžino približno 1.5 cm, v širino pa okoli 0.9 cm.
Barva stroka je stvar okusa. Stroki so lahko zeleni, rumeni, vijolični ali pisani. Za mnoge pridelovalce je bolj kot barva pomembno, ali je strok ploščat ali okrogel. Strok ne sme imeti močne niti in notranje membrane ali luskinaste opne, ki se oblikuje okoli zrna. Pri fižolu za zrnje se v notranjosti stroka oblikuje močna pergamentna membrana, ki zrelemu stroku omogoči, da poči, zato ga lažje luščimo. Rastlina oblikuje cvetove v značilnih socvetjih, iz njih se razvijajo stroki.