Kivi je v sodobni prehrani postal nepogrešljiva sestavina, ki s svojo aromo, edinstvenim sladko-kislim okusom in visoko hranilno vrednostjo privablja ljubitelje sadja po vsem svetu. Čeprav ga pogosto uvrščamo med eksotično sadje, je kivi botanično gledano jagodičje, ki raste na olesenelih vzpenjalkah oziroma lianah.
Zgodovina in poreklo imena
Kivi izvira iz osrednje in vzhodne Kitajske, kjer so ga že v 12. stoletju poimenovali z različnimi imeni, kot so »makak breskev« (míhóutáo), »lisičja breskev« ali »ovčja breskev«. V Evropi se je dolgo časa uporabljalo ime kitajska kosmulja, saj so ga misijonarji in raziskovalci prinesli v druge dele sveta.
Sodobno ime kivi se je pojavilo šele v petdesetih letih 20. stoletja. Novozelandski izvozniki so ga preimenovali iz marketinških razlogov, saj je ime kitajska kosmulja povzročalo težave pri carinjenju v ZDA. Ime so si sposodili pri ptici kiviju, ki je simbol Nove Zelandije, saj sta si ptica in sadež s svojo rjavo, poraščeno kožo navzven precej podobna.
Botanične značilnosti in gojenje
Rastlina kivija je močna vzpenjalka (liana), ki lahko v dolžino zraste od 8 do 10 metrov. Njeni poganjki so zelenkasti ali rdečkasto rjavi, listi v obliki srca pa so veliki od 6 do 17 cm. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da obstajajo moške in ženske rastline. Za uspešno opraševanje in pridelek je pri klasičnih sortah, kot je Hayward, treba posaditi vsaj eno moško rastlino na več ženskih.
V Sloveniji kivi odlično uspeva, predvsem na Primorskem in Vipavskem. Za uspešno domačo vzgojo so ključni naslednji pogoji:
- Lega: Sončna, zaščitena pred vetrom in spomladanskimi pozebami.
- Tla: Globoka, odcedna in rahlo kisla zemlja.
- Opora: Močna konstrukcija, kot je pergola.
- Obrezovanje: Zgodaj spomladi v času mirovanja, poleti pa opravimo korektivno obrezovanje za boljšo osvetlitev plodov.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Kivi velja za pravo vitaminsko bombo. V 100 gramih vsebuje kar 44 mg vitamina C, kar predstavlja več kot polovico dnevnih potreb odrasle osebe. Poleg tega je bogat z vitaminom K, folatom, kalijem, bakrom in vlakninami.
| Hranilo | Korist za telo |
|---|---|
| Vitamin C | Krepi imunski sistem in ščiti pred oksidativnim stresom. |
| Vlaknine | Spodbujajo prebavo in urejajo raven sladkorja v krvi. |
| Aktinidin | Encim, ki olajša razgradnjo beljakovin. |
| Antioksidanti | Ščitijo celice pred prostimi radikali. |
Uporaba v kuhinji in shranjevanje
Največ hranil ohranimo, če kivi uživamo svež. Priročen način za uživanje je, da sadež prerežemo na pol in ga izdolbemo z žličko. Zanimivo je, da je tudi lupina užitna in vsebuje več antioksidantov kot meso, vendar jo je treba pred tem dobro oprati.
Pri kuhanju moramo biti pozorni, saj encim aktinidin preprečuje strjevanje želatine. Če pripravljamo žele, moramo jagode najprej preliti z vrelo vodo. Kivi je odličen tudi v smutijih, solatah in kot marinada za meso, saj mehča vlakna.
Nasvet za zorenje: Trdi sadeži hitreje dozorijo, če jih za nekaj dni zapremo v vrečko skupaj z jabolkom ali banano, ki sproščata etilen.