Kitajsko zelje (lat. Brassica rapa var. pekinensis) je priljubljena zelenjadnica iz družine kapusnic (Brassicaceae), ki jo lahko poleg različnih napadov škodljivcev, plevelov in ogorčic ogrožajo tudi glivične in bakterijske bolezni. V poletnih mesecih se zaradi visokih temperatur in povečane vlage na zelju pogosto pojavijo bolezni, med katerimi sta najpogostejši črna listna pegavost (Alternaria spp.) in obročasta pegavost (Mycosphaerella brassicicola), kapusna plesen (Peronospora parasitica) ter bakterijska črna gniloba prevodnih snopov, znana tudi kot črna žilavka kapusnic (Xanthomonas campestris sp. campestris).
Pogosti škodljivci kitajskega zelja
Kitajsko zelje je pogosto na udaru škodljivcev, ki povzročijo znatno škodo. Med najbolj znanimi so različne gosenice, polži in strune. Posebej problematičen je kapusov belin (lat. Pieris brassicae), čigar gosenice se prehranjujejo z listi in puščajo za seboj iztrebke. Te gosenice so rumeno zelene barve z značilnimi črnimi pikami in dlačicami ter lahko hitro povzročijo obsežno škodo, tako da v listih izjedajo luknje nepravilnih oblik.
Drug pomemben škodljivec je progasti kapusov bolhač (lat. Phyllotreta nemorum), majhna črna žuželka, ki skoči, ko jo zmotimo. Prepoznamo ga po številnih majhnih luknjicah na listih, ki so še posebej izrazite v toplih in sončnih obdobjih. Poškodbe so pogosto vidne na zunanjih listih, vendar notranjost glave zelja pogosto ostane nepoškodovana.
Polži, zlasti španski lazarji, lahko prav tako povzročijo škodo na zeljnatih listih, pogosto pa se na zelju pojavljajo tudi ličinke kapusove muhe, ki se zavrtajo v listne peclje.
Bolezni kitajskega zelja
Kitajsko zelje je nagnjeno k več glivičnim in bakterijskim boleznim, ki se pogosto pojavijo v poletnih mesecih, ko so temperature visoke in je prisotna vlaga.
Črna listna pegavost (Alternaria spp.)
Ta glivična bolezen se na listih pojavi v obliki omejenih, koncentričnih peg s premerom od 1 do 10 mm. Notranjost peg je žametna, temno rjava in sčasoma počrni. Čeprav se rastline lahko okužijo že v fazi sadike, se bolezen običajno pokaže kasneje na zunanjih listih. Optimalne temperature za okužbo so med 20 in 23 °C v prisotnosti vlage. Bolezen napada zelje, brokoli, ohrovt in cvetačo od junija do oktobra, cvetovi pa lahko zaradi te bolezni počrnijo.
Obročasta pegavost (Mycosphaerella brassicicola)
Obročasta pegavost se prav tako pojavlja na zunanjih listih, kjer nastanejo obročne pege s premerom 5 do 10 mm, lahko pa tudi do 18 mm. Te pege so skoraj pravilno okrogle, z enim svetlo rjavim ali sivim središčem, obdane z rumeno halo. Če je na listih veliko peg, list porumeni in odpade. Bolezen običajno ne povzroča velike škode, vendar vpliva na tržno vrednost zaradi poškodovanih listov.
Bakterijska črna gniloba prevodnih snopov (žilavka) (Xanthomonas campestris sp. campestris)
Prvi znaki te bolezni se pokažejo v obliki rumenkastih obrobnih sprememb v tkivu kličnih ali razvitih listov, velikih od 1 do 3 cm, pogosto v obliki črke »V«. Osrednji del teh klorotičnih con nato odmre, listne žile pa počrnijo. Povzročitelj se po žilah širi na steblo, kar povzroči slabšo rast rastlin, sušenje ali neoblikovanje glave pričakovane velikosti in trdote. Okuženo zelje ni primerno za skladiščenje in kisanje. Bolezen se na terenu hitro širi, posebej v vlažnih in toplih pogojih. Bakterija lahko na okuženih delih rastline ostane do tri leta, zato je kolobarjenje ključnega pomena. Žilavka se prenaša z okuženimi rastlinskimi ostanki, plevelom in predvsem s semeni; že tri okužena semena na 10.000 zdravih lahko povzročijo epidemijo.
Kapusna plesen (Peronospora parasitica)
Ta bolezen se pojavlja na vseh pridelovalnih površinah, največjo škodo pa povzroči, če se razvije že v sadikah. Na kličnih ali mlajših listih se lahko pojavi izguba barve, porumenelost, na zadnji strani lista pa sivo-bela prevleka. Napadene rastline lahko popolnoma odmrejo. Kasnejše okužbe na odraslih rastlinah povzročijo rumenkaste nepravilne lise na listih z značilno pajčevinasto prevleko na spodnji strani.
Golšavost kapusnic (Plasmodiophora brassicae)
To je glivična bolezen, ki povzroči, da korenine postanejo vretenaste oblike in zavirajo rast stranskih korenin. Prvi znaki so sušenje listov v sončnih dneh, medtem ko si rastlina ponoči opomore, vendar počasneje raste. Na koreninah mlade rastline se lahko pojavijo valjaste zadebelitve (golše), zaradi česar začnejo rastline veneti. Bolezen se najpogosteje pojavi v kislih tleh (pH manj kot 6,5).
Phoma (Phoma spp.)
Ta bolezen se močno razvije na odprtem terenu v vlažnih, vročih poletjih na belem zelju, čeprav prizadene tudi druge vrste zelja. Povzročitelj je patogena gliva, ki prezimi v zemlji, na rastlinskih ostankih in lahko preživi v semenih. V rastlino vstopi skozi mikropoškodbe. Znaki okužbe vključujejo vijolično-lila barvo listov, ki ni značilna za sorto. Spodnji listi lahko po 15-20 dneh odpadejo. Na strokih se lahko pojavijo pege, ki postanejo neuporabna. Bolezen se lahko pojavi tudi med skladiščenjem.
Ukrep za zaščito
Za uspešno pridelavo kitajskega zelja je ključnega pomena dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov in pravilna oskrba.
Kolobarjenje
Pri sajenju zelja je nujno upoštevati kolobar. Zelja ne smete saditi na isti površini dve do tri leta, še posebej občutljivo je na pojav golšavosti kapusnic, zato priporočajo 3-4 letni kolobar. Po zelju ali drugih kapusnicah ne smete saditi križnic vsaj tri leta. Priporočljivi predhodniki so grah, krompir, nizki fižol, čebula, korenje, solata. Nekatere rastline, kot so čebula, česen in rastline iz družine razhudnikov (paradižnik, krompir, paprika), lahko aktivno zatirajo spore klubske korenine, kar zmanjšuje njihovo število.
Izbira sort in obdelava semen
Pomembno je, da sadite odporne sorte in hibride. Semena pred setvijo razkužite, na primer z namakanjem v topli vodi pri 50°C za 15 minut. Za varstvo pred Alternaria spp. se lahko uporabljajo dovoljeni fungicidi, kot so Signum, Chamane, Ortiva, Mirador, Zaftra, Luna expirience, Score, Mavita, Sercadis plus in biološki pripravek Taegro.
Agrotehnični ukrepi
Rastlin ne smete saditi pregosto; pomembno je zmerno gnojenje z dušikom. Uporaba pripravkov na osnovi bakra lahko zmanjša okužbo. Za varstvo pred bakterijsko črno gnilobo - žilavko je ključna preventiva: uporaba zdravega, razkuženega semena, petletni kolobar za sadike, dveletni kolobar za pridelavo, zatiranje škodljivcev, pravilno gnojenje s kalijem in uporaba pripravkov za krepitev rastlin.
Za varstvo pred kapusno plesnijo so agrotehnični ukrepi pri pridelavi sadik na prvem mestu. Zagotovite dovolj redko setev, zatiranje plevelov v setvišču in dobro zračenje. Na listih ali steblu se lahko uporabljajo bakreni pripravki ali biološki pripravki, kot so Trichoderma, Pseudobacterin, Gamair, Sporbacterin.
Zatiranje škodljivcev
Za zatiranje kapusovega bolhača, ko je uničenih 10 % listne površine, se uporabljajo pripravki kot so Radotion E-50, Radotion P-5, Fastac 10 SC, Direct 1,25 SC, Rotor 1,25 ali Chromorel D. Če je napad močan, lahko rastline poškropite z močnim curkom vode. V primeru močnega napada gosenic kapusovega belina si lahko pomagate z naravnim insekticidom, neemovim oljem, ki ga pridobivajo iz semen drevesa neem.
Če opazite metulje z belimi krili in črnimi pikami, je smiselno gredice s kitajskim zeljem zaščititi s protiinsektno mrežo ali agrokopreno. Za zmanjšanje tveganja napadov gosenic v prihodnosti, je priporočljivo vzdrževati biotsko ravnovesje na vrtu in spodbujati prisotnost koristnih žuželk.
Druge metode
Priporočljivo je apnenje tal, zlasti če je pH nižji od 5,5. Pri pridelavi v zaprtih prostorih vzdržujte nizko relativno vlažnost (okoli 60 %), da preprečite odmiranje listov zaradi motenj v presnovi kalcija. Uporaba foliarnega dognojevanja s sečnino lahko koristi rastlinam. Za preprečevanje Phoma zelje poškropimo z infuzijo čebulnih lupin ali pa uporabljamo žveplove pripravke na začetku rastne sezone. Semena pred setvijo lahko razkužite v vroči vodi pri 45-48 °C ali v močni raztopini kalijevega permanganata.
Za zatiranje bakterijske črne gnilobe je pomembna uporaba zdravih semen, kolobarjenje, zatiranje škodljivcev in pravilno gnojenje s kalijem. Priporočljiva je uporaba pripravkov za krepitev rastlin in gnojil na osnovi bakra.