Uvod in značilnosti
Visok fižol, znan tudi kot fižol plezalka, izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice oziroma stročnice. Ta rastlina je plezalka, zato je ključnega pomena, da ji zagotovimo ustrezno oporo za rast. Užitni deli fižola so tako mladi stroki kot tudi fižolova zrna, ki jih uživamo sveža ali suha. Poznamo različne sorte, med katerimi so pogoste rumeno stročne in zeleno stročne. Fižol je bil v Evropo prinesen s strani mornarjev iz Amerike in se je hitro udomačil, zato lahko upravičeno rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura.
Priprava za setev
Izbira sorte in priprava semena
Pred setvijo lahko semena fižola za največ 12 ur namočimo v vodo, kar lahko pospeši kalitev. Za dodatno zaščito in razkuževanje pred rastlinskimi boleznimi ter zaščito pred pticami in miškami, lahko semena namočimo v vodno mešanico Kelp tonica (1,5 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri. Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da namakanje semen fižola pred setvijo ne prinese opaznih razlik v vzkaljanju, je to praksa, ki jo nekateri vrtnarji še vedno uporabljajo.
Priprava tal
Gredo, kjer bo rasel visok fižol, je priporočljivo skromno pognojiti z organskim gnojilom, kot je Plantella Organik. Za zagotavljanje dobro pognojenih tal z visoko količino organske mase pa se priporoča uporaba Neem cake, ekološkega organskega gnojila brez karence, ki deluje tudi kot insekticid, saj preprečuje prisotnost uši in mravelj okoli fižola. Fižol potrebuje tudi precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija. V takšnem primeru rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij ali magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem. Nikakor pa ne dognojujemo z mineralnim dušikom, saj s tem lahko naredimo več škode kot koristi.
Setev in sajenje
Optimalni čas in metoda setve
Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija, ko preneha nevarnost slan in je zemlja dovolj topla, saj izvira iz toplejših krajev. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne smemo sejati prehitro. V zadnjih letih se je uveljavila tudi vzgoja sadik s koreninsko grudo; datumi za setev sadik so približno tri tedne prej, nekje v začetku aprila, nato pa jih presadimo na prosto. Fižol sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice. Prav tako ga posejemo za ozimnico. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk.
Potrebna opora
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, lahko pa zraste tudi do 3 metre in višje, če je opora ustrezno visoka. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov ali smrekov sušec. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je pogosto na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj za kole si lahko pomagamo z železno palico. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm in globine 2 cm (v kompost malo globlje), ki naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. Vitice fižola hitro najdejo oporo, če pa je rastlina preveč oddaljena, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Pomembno je vedeti, da se fižol ovija desnosučno, zato ga moramo obvezno tako tudi oviti.
Gostota sajenja in medvrstni razmaki
Paziti moramo na število rastlin v skupini, saj je to odvisno od sorte. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri. Pri manj bujnih sortah sejemo do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva metra. V vsako luknjo posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Sožitje z drugimi rastlinami (kolobarjenje)
Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi po tleh; pridelek buč bo sicer manjši zaradi manj svetlobe, a z listi odlično senči tla fižolu, s čimer zmanjšamo izhlapevanje in pregrevanje tal. Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo lahko izkoristimo za spomladansko solato.
Nega med rastjo
Zalivanje
Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal. Zalivanje je še posebej potrebno v času cvetenja, saj suša v tem obdobju močno poslabša oploditev. Namakamo do globine 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, vendar nikakor ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Prav tako moramo biti pazljivi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši lahko zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. V rastni dobi pa ga je priporočljivo zalivati tudi z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt, kar je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna.
Okopavanje in zastirka
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih. Fižol nam bo zelo hvaležen za organske zastirke (listje, slama), le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom Bio Plantella Gel proti polžem.
Vpliv temperature in dolžine dneva
Suh in vroč zrak poleti je za fižol pogosto zelo neugoden. V vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, je oploditev zelo slaba, kar praktično pomeni, da cvetovi odpadajo in plodov ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, še posebej, če je zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija. Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, saj se cvetovi ne morejo oploditi. Ta pojav je močnejši ob slabem kolobarju in pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.
Legionella Water Temperatures
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Pogosti škodljivci
Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah pa lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, ki uničijo seme ali objedajo kalčke, kar lahko preprečimo s prekrivanjem gredice s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka ne predstavlja več težav. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Pred prisotnostjo uši in mravelj okoli fižola pomaga Neem cake gnojilo (polovica čajne žličke na mesec, posuta okoli sadike fižola). V shrambi je hud škodljivec fižolar, katerega ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn.
Bolezni
Fižol kot večina vrtnin ni imun na pepelaste plesni. Med najnevarnejše bolezni fižola spada bolezen, ki lahko povzroči, da rastline ne vzklijejo, če je okužba prisotna že na semenu. Ta bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Tudi rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Fižolova pegavost, bela plesen in bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja. Za preprečevanje bolezni so pomembni setev zdravega semena in dovolj velika medvrstna razdalja. Ključno je, da nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Spravilo pridelka in shranjevanje
Nabiranje stročjega fižola
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so takrat še majhna. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje, povečamo pridelek in podaljšujemo rodnost. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postanejo tanjši in se začnejo sušiti.
Nabiranje fižola za zrnje
Zrnje fižola obiramo, ko so stroki polni in nabrekli. Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se popolnoma ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Shranjevanje
Visoki fižol shranjujemo podobno kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Po obiranju
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del rastline porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.