Prehrana dojenčkov je kompleksno področje, ki se nenehno razvija in dopolnjuje z novimi znanstvenimi spoznanji. Za starše je ključno, da so dobro informirani o smernicah za uvajanje dopolnilne prehrane, vključno z mlečnimi izdelki, kot je kisla smetana.
Smernice za prehranjevanje dojenčkov v Sloveniji
Nove smernice prehranjevanja dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti) so bile na nacionalni ravni sprejete leta 2010. Pripravili so jih strokovnjaki iz celotne Slovenije, vključno z zdravniki pediatri, neonatologi, gastroenterologi, alergologi, endokrinologi in kliničnimi dietetiki. Cilj teh smernic je zagotoviti zdravo in ustrezno prehrano dojenčka v prvem letu življenja, ki je najintenzivnejše obdobje rasti in razvoja.
Pomen dojenja in materinega mleka
Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka, zato ga tako v svetu kot v Sloveniji vsekakor spodbujamo. Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomembne so tudi druge sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa proti različnim boleznim, oligosaharidi, nukleotidi, encimi in citokini. Poleg tega je v materinem mleku najboljše razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami ter ustrezna količina dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj otrokovih možganov in ostrine vida.
Evropsko združenje za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESP GHAN) je že leta 1994 izdalo priporočila za popolno dojenje do približno 6. meseca starosti, ki so bila obnovljena leta 2008. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa isto priporoča od leta 2001. Zdrav, izključno dojen dojenček poleg materinega mleka ne potrebuje nobene druge tekočine, vode ali česar koli drugega, razen, ko pediater oceni drugače (npr. ob driski, močno povišani temperaturi, bruhanju se lahko dojenčku dodaja prekuhana voda).
Dojenčki na mlečnih formulah
V primerih, ko dojenje ni mogoče ali zadostno, se uporabljajo mlečne formule, ki so prilagojene otrokovi starosti in morebitnim posebnostim (kolike, zaprtje, polivanje). O izbiri primerne formule je najbolje posvetovati se s strokovnjakom.
Uvajanje dopolnilne prehrane
Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli na dva glavna dela. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki izključno dojeni ali hranjeni z mlečno formulo, po šestih mesecih pa se postopno uvaja mešana prehrana.
Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?
Ko dojenček dopolni šest mesecev, naj se nadaljuje dojenje ali hranjenje z mlečno formulo, hkrati pa se začne uvajati gosto, mešano hrano. Dojenček bo sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: aktivno bo sodeloval pri hranjenju, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam, poskušal samostojno sedeti in pogosto bo lačen med podoji ali obroki mlečne formule.
Glede na individualne potrebe dojenčka se lahko po posvetu s pediatrom mešana hrana uvaja že prej, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti.
Vrstni red uvajanja živil
Nove prehranske smernice za dojenčke priporočajo nekoliko drugačen vrstni red uvajanja dopolnilne prehrane kot do sedaj:
- Zelenjavni obrok: Najprej zelenjavne kašice (korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba), nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjeve-mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso).
- Žitne kašice: Sprva brez glutena (riž, koruzni kosmiči), med 6. in 7. mesecem pa že glutenske (pšenica, ječmen, rž, oves). Žita z glutenom je najboljše uvesti med šestim in sedmim mesecem starosti otroka, ko je dojenček še dojen, saj prezgodnje (pred 4. mesecem) ali prepozno (po 7. mesecu) uvajanje glutena lahko poveča pojavnost celiakije.
- Mlečno-žitne in žitno-sadne kašice: Sadje se uvaja po enomesečnem uvajanju zelenjave, žit in mesa. Priporoča se sveže, sezonsko, lokalno pridelano sadje (jabolka, hruške, breskve, marelice, borovnice, maline). Banane se pretlačijo z manj sladkim sadjem.
Uvajanje novih hranil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih, medtem pa naj starši opazujejo otroka zaradi morebitnih preobčutljivostnih reakcij (izpuščaj, bruhanje, driska). Priporočamo najprej uvajati nizkoalergogena živila. Jajčni rumenjak in ribe priporočamo uvajati šele po šestem mesecu starosti.
Vztrajnost pri uvajanju novih okusov
Normalno je, da dojenček ob uvajanju nove zelenjave le-te ne mara takoj. Pomembno je vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Po 8 ponovitvah se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila in napitke, saj ga je pozneje mnogo teže odvaditi od takih živil.
Kdaj lahko dojenček je kislo smetano?
Kravje mleko kot glavni napitek se svetuje uvajati šele po prvem letu starosti. Vendar pa se v manjših količinah lahko začnejo uvajati kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, maslo, kisla in sladka smetana) v dopolnilno dojenčkovo prehrano že po dopolnjenem 9. mesecu starosti.
Pomembno je vedeti, da so velike količine kravjega mleka povezane s prekomernim vnosom energije, proteinov in maščob ter s premajhnim vnosom železa. Zato je ključna zmernost in postopno uvajanje. Nekateri starši so kislo smetano začeli dodajati v majhnih količinah v pireje, polento ali juhice že pri 6. ali 7. mesecih, zlasti če je dojenček zavračal prilagojeno mleko ali jogurte. Vendar se splošna priporočila nagibajo k uvajanju po 9. mesecu.
Mnenja in izkušnje staršev
Starši imajo glede uvajanja mlečnih izdelkov in jajc različna mnenja. Nekateri menijo, da je kompliciranje nepotrebno, če ni alergij, in da lahko otroci jedo jogurte in kislo smetano že od 6. ali 7. meseca dalje. Drugi so bolj previdni in sledijo priporočilom za poznejše uvajanje. Skute, jogurte in sire se lahko daje po 9. mesecu starosti, kravje mleko pa šele po 18. mesecu, kot to svetujejo novejša priporočila.
Pri uvajanju jajc je jajčni rumenjak priporočljivo uvajati po 6. mesecu starosti, medtem ko se beljak in morski sadeži ter med priporočajo šele po prvem letu starosti zaradi večjega potenciala za alergije in tveganja za botulizem (pri medu).
Živila, ki jih dojenčki ne smejo jesti do 1. leta starosti
Obstajajo živila, ki se jim je treba v prvem letu otrokovega življenja popolnoma izogibati:
- Sladkor: Do dopolnjenega leta starosti se prehrani ne dodaja sladkorja.
- Sol: Odstraniti je treba iz dojenčkove prehrane, ker ogroža zdravje ledvic. Priporočljiva je le v zmernih količinah od 12. meseca dalje.
- Med: Do dopolnjenega 1. leta starosti otroku nikakor ne smete ponujati medu zaradi spor bakterije Clostridium botulinum.
- Jajčni beljak in morski sadeži: Priporoča se šele po prvem letu starosti.
- Kravje mleko: Kot samostojen napitek šele po prvem letu starosti.
- Nekatere vrste zelenjave: Morske alge, blitva in špinača vsebujejo nitrate. Kislo zelje se običajno uvaja po 12. mesecu starosti zaradi vsebnosti soli.
- Predelana živila: Pripravljena hrana, namenjena starejšim otrokom in odraslim, ni najboljša izbira za dojenčke.
- Alkohol: Popolna prepoved uživanja alkoholnih pijač med dojenjem.
Presnovno programiranje in dolgoročno zdravje
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja predstavlja dolgoročno naložbo za zdravje otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase in drugih bolezni v odrasli dobi. Zato je pomembno, da starši pridobijo kakovostne, zaupanja vredne informacije in opazujejo dojenčka, da mu omogočijo najboljši možen začetek življenja.