Pridelava zimske solate na prostem je posebnost slovenskega in hrvaškega vrtnarstva, ki nam omogoča uživanje v svežem pridelku vse od jeseni do pomladi. Uspešna vzgoja zahteva poznavanje optimalnih terminov setve, izbiro ustreznih prezimnih sort ter pravilno pripravo tal.
Izbira prezimnih sort
Zimske sorte solat so prilagojene na krajši dan in nižje temperature. Razdelimo jih v dve glavni skupini:
- Mehkolistne sorte: Najstarejša in najbolj znana je Zimska rjavka (Brune D'hiver), ki odlično prezimi. Druga priljubljena sorta je Nansen (Nansen's Nordpool), ki je zelene barve.
- Krhkolistne sorte: Sem sodita Vegorka, ki je občutljiva na solatno plesen, in Posavka, ki tvori sklenjeno glavo. Slovenska avtohtona sorta je Bistra, ki oblikuje velike, krhke glave in ima odličen okus.
Kdaj in kako sejemo zimsko solato?
Zaradi spremenjenih podnebnih razmer so se termini setve zamaknili. Danes ne sejemo več sredi avgusta, saj bi solata prezgodaj zacvetela. Priporočljivo je sejanje v dveh terminih v presledkih po 14 dni:
- Krhkolistne sorte: Od začetka septembra do začetka oktobra.
- Mehkolistne sorte: Od sredine septembra do sredine oktobra.
Priprava gredice in setev
Solata ima plitev koreninski sistem, zato potrebuje dobro prerahljano zemljo. Jeseni gredic ne gnojimo s hlevskim gnojem ali velikimi količinami komposta, saj bi rastline zaradi preveč hranil slabše prezimile. Zadostujejo ostanki hranil od prejšnjih kultur.
- Zemljo plitvo prekopljemo in odstranimo plevel.
- Priporočamo setev v vrste na razdalji 30 cm, kar omogoča lažje okopavanje in zrahljanje tal spomladi.
- Jarke globine 2 cm zalijemo, vanje položimo seme in ga prekrijemo s plastjo zemlje.
V primeru velike prisotnosti polžev lahko solato sejemo v setvene posodice in sadike kasneje presadimo.
Nega in zaščita čez zimo
Zimska solata najbolje prezimi, če ima pred nastopom hujšega mraza razvitih 4 do 6 listov. V običajnih zimah dodatna zaščita ni potrebna.
- Prekrivanje: Agrokopreno uporabimo le, če so rastline zelo majhne ali v primeru izjemno ostrih zim. Prekrivanje celotnega posevka odsvetujemo, saj se listi pod njo ne utrdijo in so spomladi bolj dovzetni za bolezni.
- Okopavanje: Spomladi, takoj ko se zemlja osuši in odtali, je prvo opravilo okopavanje. S tem prebudimo mikroorganizme in omogočimo hitrejšo rast.
Pogoste težave in nasveti
- Polži: V okolico solate lahko namestimo zastirko iz listov bezga, gozdne praproti ali bele gorjušice.
- Bolezni: Glivične okužbe (siva plesen, črna gniloba) se pojavijo predvsem pri pregostem sejanju.
- Sosedstvo: Dobri sosedje so špinača, por, redkvica, čebula in blitva. Odsvetujemo bližino peteršilja, zelene in črne redkve.