Uvod v gojenje jajčevca
Jajčevec ali melancana je zelenjadnica, ki izvira z Bližnjega vzhoda, kjer ga gojijo kot večletnico, medtem ko ga v Sloveniji zaradi hladnejšega podnebja obravnavamo kot enoletnico. Kljub temu bi ga bilo mogoče prezimiti v loncu na toplem in ga spomladi ponovno presaditi na vrt, podobno kot papriko.
Obstaja več vrst jajčevcev. Med njimi je izvorni jajčevec, ki je bele barve, jajčaste oblike in velikosti jajca, vendar je bil včasih bolj grenak in bodičast. Danes so najbolj poznani temno vijolični jajčevci, poleg belih pa obstajajo tudi rumeni, rožnati, oranžni, zeleni in pisani. Na Tajskem celo gojijo zelene plodove v velikosti žogice za namizni tenis ali graha.
Vzgoja sadik jajčevca
Za vzgojo lastnih sadik jajčevcev je priporočljivo začeti zgodaj, približno v marcu, približno deset tednov pred načrtovanim presajanjem na prosto. Semena je mogoče sejati v zaprtih prostorih osem do devet tednov pred zadnjo pričakovano spomladansko zmrzaljo. Optimalni čas setve za sadike v celinskem delu Slovenije je začetek februarja. Semena sejemo na gosto v setvene pladnje ali lončke v rastlinjaku, kjer temperatura ne sme pasti pod 15 °C. Kalijo v temi, zato je posodo dobro pokriti, da se ohrani enakomerna vlažnost. Idealna temperatura za kalitev je med 25 in 30 °C. Ko se odprejo klični listi in preden se razvijejo pravi listi (v roku 10-14 dni), rastline prepikiramo v posamezne sadilne enote s kakovostno substratno mešanico, obogateno z vermikompostom. V tem času lahko sadike, če so se "pretegnile", posadimo globlje, vse do kličnih listov. Nato jih postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C, pri čemer lahko nočne temperature padejo do 10 °C. Sadike redno zalivamo in po 30-40 dneh presadimo v večje sadilne enote. Pred presajanjem na prosto v sredini maja, po obdobju "ledenih mož", sadike vsaj 4 dni utrjujemo na prostem, postopoma jih navajamo na sonce, da preprečimo ožige.
Presajanje in sajenje jajčevca na prosto
Jajčevce presajamo na prosto v sredini maja, ko mine nevarnost zmrzali. V rastlinjakih jih lahko presadimo nekoliko prej. Rastline potrebujejo bogata, dobro odcedna tla, zato jih je priporočljivo posaditi na mesto, kjer so lani rasle metuljnice. Če metuljnic nismo imeli, lahko tla jeseni pognojimo z dobro uležanim hlevskim gnojem ali drugim organskim gnojilom. Nekateri vrtnarji ob sajenju dodajo še dve do tri pesti komposta.
Jajčevec ne prenaša dobro sam sebe, zato ga na isto mesto ne sadimo pred 3-4 leti. V tem času se izogibamo tudi sajenju paradižnika, krompirja in drugih plodovk, ki imajo podobne zahteve po hranilih ter podobne bolezni in škodljivce.
Jajčevci potrebujejo dovolj prostora. Priporočena razdalja med rastlinami v vrsti je približno 50-60 cm, med vrstami pa 60-80 cm. Zaradi bujne rasti in teže plodov se rastline pogosto povesijo in se lahko zlomijo ob močnem vetru ali nalivu. Zato jih je dobro posaditi ob kolih ali drugem opornem sistemu ter jih zavezati.
Dobri sosedi jajčevca so bob, fižol, grah, zelje, kapucinke, ognjič in žametnice. Slabi sosedi pa so krompir, paradižnik ter bujne in visoko rastoče rastline, ki bi rastline preveč senčile.
Skrb za rastline jajčevca
Za uspešno gojenje jajčevca so ključni toplota, vlaga in gnojenje. Jajčevec je med plodovkami najbolj toplotno zahteven. Najbolje uspeva pri dnevnih temperaturah okoli 25 °C, idealne nočne temperature pa so med 17 in 18 °C, vendar prenesejo tudi do 10 °C. Temperature nad 30 °C mu sicer ne škodijo.
Potrebuje redno oskrbo z vodo, še posebej občutljiv je ob sajenju, cvetenju in tvorjenju prvih plodov. Če nima dovolj vode, lahko cvetovi odpadajo, plodovi pa se slabo razvijejo. Pomaga uporaba zastirke, kot je slama ali lesni sekanci, ki zadržuje vlago v tleh. V času rasti lahko jajčevec dodatno gnojimo s prevretkom koprive ali gabezom. Nekateri vrtnarji jajčevce "pincirajo" ali oblikujejo grm s tremi ali petimi vrhovi, pri čemer je nujno zagotoviti oporo, saj so rastline manj stabilne. Druga metoda je odščipovanje vrha rastline, ko je visoka med 25 in 30 cm, kar spodbuja bolj bujno rast grma.
Jajčevci na prostem običajno nimajo večjih težav z boleznimi in škodljivci. Najpogosteje se nanj spravijo koloradski hrošči, ki jih lahko obvladamo z rednim pregledovanjem rastlin ali z uporabo naravnih insekticidov.
3 načini sajenja paradižnika! To je najboljše!
Pobiranje in uporaba jajčevca
Plodove jajčevca odrežemo s škarjami ali nožem, da ne poškodujemo rastline. Pri sortah z bodicami, kot je beli jajčevec, bodimo previdni pri prijemu ploda. Izbiramo srednje velike plodove z napeto kožico. Zrelost jajčevca prepoznamo po tem, da se ob pritisku s prstom na plod pozna manjša vdolbinica. Stari, uveli in preveliki plodovi postanejo grenki in neokusni.
Jajčevca, tako kot krompirja, nikoli ne uživamo surovega, saj vsebuje strupeni solanin, ki se pri termični obdelavi razkroji. Pri nakupu jajčevcev pazimo, da pecelj ni uvel, saj to pomeni, da je plod že dlje časa na prodajnih policah.
Jajčevci so izjemno okusni in vsestranski v kuhinji. So hitro rastoča, toplo sezonska zelenjava, ki jo pobiramo od julija do jeseni. Upoštevati je treba, da so listi, stebla, korenine in cvetovi jajčevca lahko strupeni za ljudi in hišne ljubljenčke.
Jajčevci so odličen vir vlaknin, folne kisline, vitaminov (C, K, B1, B3, B6) in mineralov (kalij, baker, magnezij, mangan, fosfor). Vsebujejo tudi nasunin, močan antioksidant, ki ščiti celice pred poškodbami in kopičenjem slabega holesterola. Znižujejo holesterol, urejajo prebavo, pospešujejo delovanje jeter in žolča ter zmanjšujejo tveganje za arteriosklerozo. Ker vsebujejo kar 92 % vode in malo maščob, so odlično dietno živilo.
V kuhinji so jajčevci zelo uporabni. Lahko jih pečemo v pečici ali na žaru, kuhamo, dušimo in cvremo. Iz njih pripravljamo namaze (npr. baba ghanoush), jih dodajamo v zelenjavne mešanice (ratatouille), musako, ali pa jih nadevamo s sirom, zelenjavo ali mesom. Jed, kot je turški "imam bayildi", so nadevani jajčevci.
Jajčevci zelo dobro vpijajo maščobo, zato je pri kuhanju priporočljivo paziti na količino uporabljenega olja. Pred cvrtjem jih lahko poprašimo z moko, jajcem in drobtinami, kar zmanjša vpijanje maščobe. Meso jajčevca se hitro razbarva, zato ga narežemo tik pred pripravo ali ga pokapljamo z limonovim sokom. Narezane rezine lahko posolimo in pustimo stati 30 minut, da izločijo odvečno vodo in grenčine, nato jih obrišemo s papirnato brisačo.
Kdaj je jajčevec zrel za pobiranje?
Jajčevce pobiramo od sredine do poznega poletja, odvisno od sorte. Najboljšega okusa so, ko so še dokaj majhni, zato jih je priporočljivo pobirati sproti. Z nožem odrežite steblo ploda, pri čemer pustite približno en centimeter na jajčevcu. Jajčevec je zrel, ko je njegova lupina napeta, bleščeča in enakomerno obarvana, brez lis. Ob pritisku s prstom se mora lupina rahlo vdreti, pecelj pa mora biti svež in zelen. Uveli, razbarvani in mehki jajčevci so stari in pogosto izrazito grenki.
