Med vrtičkarskimi pridelovalci krompirja se pogosto razgreje debata, ali ga velja pred sajenjem nakaliti ali ga posaditi brez svetlobnih kalčkov. Ustrezna sta oba načina, izrazito prednost pa ima nakaljevanje, če želimo čim zgodnejši pridelek. S tem mu namreč zagotovimo hitrejši začetni razvoj, potem ko je enkrat v zemlji.
Kaj je nakaljevanje in zakaj je priporočljivo?
Nakaljevanje gomoljev je postopek, kjer gomolje za daljše obdobje postavimo v prostor z ustrezno temperaturo, vlago in osvetlitvijo, da poženejo t. i. svetlobne kaliče. Z nakaljevanjem semenskega krompirja pospešimo vznik za približno dva tedna. Ta postopek je še posebej priporočljiv za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod prekrivko, ter za zelo pozne sorte.
Velja poudariti, da dolge klice, ki jih krompir spomladi odganja v temnem skladiščnem prostoru, v ta namen niso primerne, saj so krhke in se ob sajenju hitro polomijo. Nasprotno so svetlobni kaliči trdni, zbiti in močno obarvani.
Pogoji za uspešno kaljenje
Za kaljenje izberemo ustrezen prostor, ki mora biti čist, zračen in svetel. Gomolje položimo v plitve lesene zaboje, ki jih zložimo enega na drugega, pri čemer med vrstami nujno pustimo prostor za kroženje zraka. Za kaljenje izberemo le zdrave gomolje, ki tehtajo med 40 in 60 g, pri nalaganju v zaboje pa jih obračamo tako, da poganjki ali cime gledajo navzgor.
Temperaturni režimi
Krompir lahko nakaljujemo pri različnih temperaturah, kar vpliva na hitrost in razvoj rastline:
- Hitro nakaljevanje (do 20 ˚C): Primerno, če želimo krompir nakaliti v 14 dneh. V tem primeru bo hitro pognalo manjše število kaličev, rastline pa bodo na polju imele manjše število stebel. Temperaturo je treba nekaj dni pred saditvijo nekoliko znižati, da ne pride do šoka.
- Zmerno nakaljevanje (10-15 ˚C): Gomolji nastavijo več kaličev, zato na polju rastline tvorijo večje število nekoliko drobnejših gomoljev.
Pravilna saditev nakaljenega krompirja
Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura na globini sajenja preseže 8-12 ˚C. Če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej.
Pri sajenju na vrtu pripravimo sadilni jarek, ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov. Gomolje zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno.
Nega in zaščita med rastjo
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo ali zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo zaradi razvoja klorofila.
Preprečevanje bolezni in škodljivcev
Krompir je občutljiva kultura, ki jo lahko napadejo:
| Škodljivec/Bolezen | Ukrep |
|---|---|
| Koloradski hrošč | Ročno pobiranje ličink; uporaba zastirke brez prekopavanja. |
| Krompirjeva plesen | Izboljšanje zračnosti in pravilna kolobarjenje (vsako četrto leto). |
| Strune ali bramor | Ohranjanje drenažnih tal z organsko zastirko. |