Alergije so vse pogostejši zdravstveni problem, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Povzročajo jih alergeni - snovi, ki pri dovzetnih posameznikih sprožijo pretiran imunski odziv. Alergijske bolezni so v zadnjem času v porastu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za alergijami trpi 1-3 % odraslih oseb ter 4-6 % otrok. Preobčutljivost za hrano oziroma alergija na hrano je imunska reakcija, ki je posledica zaužitja specifične hrane. Ta reakcija se pojavi samo pri nekaterih bolnikih, in sicer že, ko je zaužita le majhna količina hrane, in ni povezana s fiziološkim učinkom hrane. Alergija na hrano se pojavi, ko se imunski sistem prekomerno odzove na hrano ali določeno spojino v njej, saj jo prepozna kot nevarno in sproži zaščitni odziv.
Razlikovati pa moramo alergijo na hrano od intolerance za določeno hrano, kjer gre npr. za pomanjkanje določenih encimov, ki so potrebni za presnovo teh hranil (npr. laktozna intoleranca). Intoleranca na hrano je posledica ne-imunskih reakcij. Vzrok zanje je lahko zmanjšana encimska aktivnost ali celo odsotnost določenega encima. Pri intoleranci na hrano se običajno pojavijo simptomi, vezani na gastrointestinalni trakt, prav tako sta pogosta koprivnica in glavobol.
Pri psevdoalergijah ne gre za prave alergije. Povzroča jih hrana, bogata s histaminom (sveže jagode, črno vino, določene vrste sira, prekajeno meso in konzervirano tunino meso). Histamin je namreč glavni mediator pri nastajanju alergijskih reakcij, zato povzroča pojav enakih simptomov. Vendar to ne pomeni, da smo alergični na določeno vrsto hrane. Psevdoalergije povzročajo tudi razni dodatki k hrani, kot so konzervansi in barvila. Posebno veliko teh snovi zaužijejo otroci z brezalkoholnimi pijačami, žvečilnimi gumiji, bonboni ter s slaščicami.
Pogosti alergeni v hrani
Alergene najdemo v hrani, kozmetiki, rastlinah, okolju in celo v zdravilih ter gospodinjskih izdelkih. Nekatera živila so pogost vzrok alergijskih reakcij, ki segajo od blagih simptomov do hudih, življenjsko nevarnih stanj. V prejšnjem stoletju so se prehranske alergije močno razširile, pojavnost alergij pa se je v zadnjih desetletjih podvojila. To naj bi bila posledica sprememb v sestavi diete, ki so se zgodile v tem obdobju, ter uvedbi novih tehnoloških postopkov v industriji prehrane, ki so povečale stabilnost, posledično pa tudi alergogenost beljakovin hrane. Najpogostejši prehranski alergeni so: mleko, jajca, oreščki, ribe in morski sadeži, pšenica in soja. Skoraj 90 % vseh alergij povzročijo mleko, jajca, arašidi, oreščki, morske ribe, raki in školjke.
Alergeni v majonezi
Majoneza, kot priljubljena sestavina mnogih jedi, vsebuje nekatere pogoste alergene, na katere morajo biti pozorni preobčutljivi posamezniki. Ključni alergeni v majonezi so jajca in gorčica. V nekaterih vrstah majoneze je lahko prisotna tudi soja.
Jajca
Alergija na jajca sodi med najpogostejše oblike alergije na hrano pri otrocih. Simptomi alergije se običajno pojavijo v nekaj minutah do nekaj urah po zaužitju jajc oz. prehranskih izdelkov, ki vsebujejo jajca. Alergijo lahko povzročijo tako proteini beljaka kot tudi rumenjaka, so pa alergije na proteine beljaka pogostejše. Če je oseba alergična na jajce, ne sme uživati nobenih izdelkov, ki so narejeni iz jajca, vključno z majonezo. Pri otrocih so najpogostejše alergije na beljakovine mleka, jajc in arašidov. Ob ustrezni dieti lahko nekatere alergije popolnoma ali delno izzvenijo do 3. leta starosti ali kasneje v odrasli dobi, npr. alergija na jajca in mleko.
Gorčica
Gorčica je pogosta sestavina majoneze in je eden izmed 14 alergenov, ki jih mora zakonodaja obvezno označiti na živilih.
Soja
Soja je pogosto prisotna v predelanih živilih in otroški hrani, prav tako pa se v nekaterih majonezah uporablja sojino olje ali sojin lecitin kot emulgator. Alergija na sojo se pogosto pojavi v obdobju novorojenčka, pri čemer gre zelo pogosto za odziv na soji osnovano prehransko formulo za novorojenčke. Čeprav večina otrok alergijo tekom otroštva preraste, veliko bolnikov alergijo ohrani tudi kasneje v življenju. Tudi pri alergiji na sojo gre v osnovi za odziv imunskega sistema, ki proteine v soji prepozna kot škodljive, zaradi česar imunski sistem sproži proizvodnjo imunoglobulinov E (IgE).
Simptomi in reakcije na alergene
Simptomi alergije lahko vključujejo kožo, prebavni trakt, srčno-žilni sistem ter dihala. Pogosti simptomi so kožni odzivi (npr. rdečica, srbečica, otekanje), učinki na prebavni trakt (npr. bolečina, slabost, bruhanje, diareja, otekanje ustne votline), dihala (npr. srbečica in otekanje nosne votline in grla, astma), oči (npr. srbečica, otekanje) in/ali srčno-žilni sistem (npr. nepravilno bitje srca, nizek pritisk, ki lahko povzroči omotico in celo izgubo zavesti).
Oralni alergijski sindrom (OAS)
Oralni alergijski sindrom (OAS) je oblika kontaktne urtikarije oz. koprivnice, ki se razvije ob izpostavljenosti ustne in žrelne mukoze prebavnega trakta alergenom, ki izvirajo iz hrane. Simptomi so lahko rahlo srbenje in pekoč občutek na ustnicah, ustih in žrelu, do otekanja jezika, žrela, ustnic in celo resni življenjsko ogrožajoči zapleti, kot je angioedem žrelne mukoze. OAS je najpogostejši sindrom, ki se lahko pojavlja izolirano ali skupaj z respiratornimi simptomi, ki so lahko posledica alergije na cvetni prah. Pacienti, ki imajo alergijski rinitis na cvetni prah, pogosto trpijo tudi zaradi OAS. Za razliko od alergijske reakcije na hrano, povzročene z GIT absorpcijo, kjer metabolizem lahko vpliva na kemijsko strukturo alergena, je OAS induciran z izpostavljenostjo nativnemu, nespremenjenemu alergenu. Kar pomeni, da celo nestabilen ali hitro razgradljiv alergen lahko sproži OAS.
Anafilaksija
Anafilaksa oz. anafilaktični šok je življenjsko ogrožajoče stanje, ki je posledica odziva celotnega telesa na alergen in se izraža v obliki otekanja ust in jezika, grla, težav z dihanjem, ki povzroči padec srčnega utripa in vpliva na pravilno delovanje srca - telo preide v šok. Hkrati so pogosti izpuščaji na koži, rdečica, bruhanje, slabost in krči. Za alergije na hrano je značilno, da se klinična slika in težavnost alergijske reakcije pri istem posamezniku lahko zelo spreminja. Tako lahko ob enakih hotenih ali nehotenih prekrških nenadoma pride do lažjih reakcij, ki jim brez opozorilnih znakov sledi anafilaktični šok. Tveganje za težko sistemsko reakcijo je večje pri ljudeh, ki so reakcijo že preživeli, in tistih, ki imajo dokazano alergijo na arašide ali oreščke in imajo hkrati astmo ali težji atopijski dermatitis. Vsem alergikom, pri katerih je tveganje za razvoj anafilaktične reakcije večje, je potreben predpis intramuskularnega adrenalinskega samoinjektorja in izobraževanje o pravilni rabi zdravila. Zaradi alergije na hrano je v Sloveniji letno 400 primerov anafilaktičnega šoka, od katerih se trije končajo s smrtnim izidom.
Prepoznavanje in obvladovanje alergij
Edini način za nadzor alergije posameznika predstavlja izogibanje hrani, ki vsebuje alergen, na katerega se posameznik odziva z alergijsko reakcijo. Učinkovitega zdravila za alergijo na hrano ni, bolnikom preostane le, da se alergenom (hrani, na katero so alergični) popolnoma izogibajo. To pomeni, da oseba ne sme zaužiti nobene vrste hrane, ki vsebuje alergeno živilo. Pri alergijah na sadje in zelenjavo se alergenom v veliki meri lahko izognemo s kuhanjem, saj so ti večinoma termolabilni.
Diagnostični pristop
Diagnostični pristop pri pacientih s sumom na alergijsko reakcijo zaradi hrane se začne z anamnezo. Pomembni so podatki: katera hrana je povzročila reakcijo, količina zaužite hrane, koliko časa je preteklo od zaužitja do pojava simptomov, opis teh simptomov ter koliko časa je preteklo od zadnje reakcije. Alergijo na hrano se lahko dokaže z izključitveno dieto, kožnimi testi ali s prisotnostjo specifičnih protiteles IgE v krvi bolnikov. Pri kožnem testu uporabijo glicerinske ekstrakte hrane (1:10 ali 1:20), pozitivno (histamin) in negativno kontrolo, ki jih aplicirajo s punkturo v kožo. Če nastane izpuščaj večji vsaj za 3 milimetre od negativne kontrole, je oseba alergična na aplicirani ekstrakt.
Poleg dedne predispozicije obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na nastanek alergije na hrano. Enega od teh navaja higienska hipoteza, ki pravi, da je alergija na hrano pogostejša v modernejšem svetu. Razlog naj bi bila manjša izpostavljenost otrok umazaniji in bacilom, deloma tudi zaradi vse večje uporabe antibiotikov in čistil.
Zakonodaja in označevanje alergenov
Označevanje alergenov v prehrani je ključno za zaščito potrošnikov z alergijami in preobčutljivostmi. V Evropski uniji in mnogih drugih delih sveta obstajajo stroge zahteve za označevanje alergenov na živilih. Zakonodaja (Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom in Uredba o izvajanju uredbe (EU) št. 1169/2011) določa, da morajo biti podatki o alergenih navedeni čitljivo in na dobro vidnem mestu na vsaj enem od mest, kjer so živila na voljo oziroma, kjer je predstavljena ponudba jedi. Skladno z evropsko zakonodajo morajo proizvajalci živil, ki se tržijo v Evropski uniji, označiti 14 alergenov. Ti zajemajo sestavine, ki vsebujejo:
- Žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste) in proizvode iz njih.
- Jajca in proizvode iz njih.
- Rake in proizvode iz njih.
- Ribe in proizvode iz njih.
- Arašide (kikiriki) in proizvode iz njih.
- Sojo in proizvode iz nje.
- Mleko in proizvode iz njega (laktoza).
- Oreške, in sicer mandlje, lešnike, orehe, indijske oreščke, ameriške orehe, brazilske oreščke, pistacijo, makadamijo ter proizvode iz njih.
- Zeleno in proizvode iz nje.
- Gorčico in proizvode iz nje.
- Sezamovo seme in proizvode iz njega.
- Žveplov dioksid in sulfite v koncentracijah nad 10 mg/kg ali 10 mg/liter.
- Volčji bob in proizvode iz njega.
- Mehkužce in proizvode iz njih.
Alergeni morajo biti jasno označeni in poudarjeni v sestavinah (npr. jajca, gorčica, soja). Če izdelek vsebuje ali je lahko kontaminiran z alergeni, ki niso navedeni v seznamu sestavin, mora biti to jasno označeno (npr. "lahko vsebuje sledi..."). Zato je pomembno, da sami preberemo deklaracije. Včasih se zgodi tudi napaka pri prevodu iz drugih jezikov, zato previdno. Če kupujete lokalne sestavine, pa vedno povprašajte o načinu in postopku priprave.
How to keep spring allergy symptoms mild as pollen fills the air
Označevanje v gostinstvu in pri nepredpakiranih živilih
S 13. decembrom 2014 se je pričela uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane je potrebno upoštevati še določbe 13. člena Uredbe 1169/2011, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni.
Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z oblikovalsko agencijo Mixer.si pripravil simbole za snovi, ki povzročajo alergije ali intolerance, ki jih lahko nosilci živilske dejavnosti uporabljajo za dodatno prostovoljno označevanje živil. Ti simboli so vključeni v Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, podjetja pa jih lahko prosto uporabljajo.
Pomembnost izobraževanja in podpore
Nikoli ne pozabite na alergijo opozoriti tudi tiste, ki za vašega otroka skrbijo ob vaši odsotnosti (stari starši, vzgojitelji itd.) in jih poučite o ravnanju v primeru alergijskega odziva. Preventiva, edukacija otroka in ozaveščanje okolice (vrtec, šola, svojci, prijatelji, skupnost) je žal trenutno najbolj aktualno zdravilo. Homeopatija, bioresonanca in podobne alternativne metode niso ustrezne za zdravljenje alergije na hrano.