Uvod v Baker: Nepogrešljiv Mikroelement
Baker je bistveni mikroelement, ki ga je nujno zaužiti s prehrano. Kljub temu, da ga je v telesu le okoli 0,1 g, je ne glede na to nujno potreben za številne procese. Baker je mineral, ki je v telesu prisoten v majhnih količinah in se nahaja na tretjem mestu, po železu in aluminiju, med elementi v sledovih v človeškem telesu. Naše telo vsebuje približno 100 mg bakra, ki je v glavnem koncentrirano v jetrih, kosteh, mišicah, možganih, ledvicah in srcu. Njegove funkcije se odražajo primarno kot kofaktor v številnih življenjsko pomembnih procesih. Pomanjkanje in previsok vnos bakra sta razmeroma redka.
Priporočeni Dnevni Vnos in Povečane Potrebe
Zaradi pomanjkanja podatkov so za baker določene ocenjene vrednosti za primeren vnos. Odrasel človek potrebuje 1 mg bakra na dan, da zadosti fiziološkim potrebam, medtem ko so ocenjene dnevne potrebe za odraslo osebo med 1,5 in 3 mg. Za nosečnice in doječe matere je priporočeno 2-3 mg/dan. Za otroke od enega do treh let je priporočljiv vnos 1 mg/dan, od 4 do 6 let 1,5 mg/dan, od 7 do 12 let 2 mg/dan, in od 12 do 18 let 2,5 mg/dan.
Potrebe po bakru so povečane pri kadilcih, intenzivni telesni vadbi, pri visokih temperaturah okolja, okužbah in poškodbah, kar lahko poveča potrebe za 50 %. Med izjeme sodijo tudi odrasli z oslabelim imunskim sistemom, tisti, ki trpijo zaradi različnih vnetnih bolezni, kot tudi nenormalnega fizičnega stresa na organizmu, ki uživajo znatne količine alkohola ali kadijo.
Vloga Bakra v Telesu
Baker je gradnik mnogih telesnih tkiv. Našemu telesu pomaga pri nastajanju rdečih in belih krvničk, ohranja zdrave živčne celice in normalno delovanje možganov ter nudi dodatno podporo našemu imunskemu sistemu. Je pomemben za delovanje številnih encimov. Med številne njegove dejavnosti spada tudi uravnavanje metabolizma, telesu pomaga pri pridobivanju energije s kombiniranjem z železom in proizvajanjem rdečih krvnih celic, kosti in vezivnega tkiva. Prav tako spodbuja tvorbo kolagena, ki je ključen za kosti in vezivno tkivo, sodeluje pri presnovi železa, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter deluje kot antioksidant, ki ščiti naše celice pred prostimi radikali. Nekateri raziskovalci so prepričani, da baker lahko pomaga pri preprečevanju visokega krvnega tlaka, pri motnjah srčnega ritma, varuje pred povišanjem ravni holesterola in pomaga celo pri preprečevanju raka. Glavna vloga bakra je, da sodeluje v procesu hematopoeze. Brez njega, proces ne more nadaljevati.
Simptomi Pomanjkanja Bakra
Do pomanjkanja bakra pride sicer zelo redko, saj ga telo precej dobro absorbira (nekje med 40-60 %). Z običajno mešano prehrano zlahka zadostimo telesnim potrebam po tem mineralu. Pomanjkanje bakra se pojavi redko, razen pri tistih, ki imajo sicer redko genetsko okvaro (Menkejev sindrom), hudo podhranjenost ali po operaciji obvoda želodca. Pomanjkanje bakra je lahko smrtonosno tudi za otroke, še posebej tiste, ki so se rodili prezgodaj.
Simptomi pomanjkanja se kažejo kot anemija, nizko število belih krvničk, pospešena izguba kostne mase ter povišan holesterol in krvni tlak. Druge posledice vključujejo utrujenost, pogoste slabosti, bledo kožo, krhke kosti, slabši spomin, večjo občutljivost na mraz, hitrejše sivenje las in slabšanje vida. Hudo pomanjkanje bakra je zelo redek pojav, ki navadno nastopi pri ljudeh s Crohnovo boleznijo, s celiakijo in pri obolelih z dednimi boleznimi, ki zavirajo vsrkanje bakra, kot je albinizem. Baker utegne primanjkovati tudi otrokom, ki uživajo nadomestke za materino mleko z manj kot 0,75 milimola bakra na liter.
Vzroki za pomanjkanje bakra so lahko: dedno pomanjkanje specializiranih encimov, hranjenje otrok, mlajših od enega leta, s kravjim mlekom, pomanjkanje proteinov, neuravnotežena prehrana, malabsorpcija ali prekomerni vnos cinka. Nizka raven ceruloplazmina, beljakovine, ki vsebuje baker v krvi, lahko kaže na prisotnost bolezni, kot so Wilsonova bolezen, Menkejev sindrom, aceruloplazminemija ali jetrna bolezen v naprednih fazah, pa tudi na podhranjenost.
Nevarnosti Presežka Bakra
Pri vnosih bakra, večjih od 10 mg, kar lahko dosežete s prekomernim uživanjem prehranskih dopolnil, lahko pride do slabosti, bruhanja, bolečin v trebuhu, diareje in okvare jeter. Preseženi odmerki bakra lahko povzročijo tudi drisko, vročino, v hujših primerih celo poškodbe jeter, in hemolitično anemijo, ki je lahko usodna. Pri zelo visokih odmerkih lahko pride celo do kome in smrti. Samo v redkih primerih, običajno pri otrocih, lahko pride do okvare jeter ali ciroze. Do prevelikega vnosa s prehrano običajno ne pride, saj ga telo poskuša presežne količine izločiti z blatom.
Drugič lahko prekomerni vnos bakra zaradi nesposobnosti jeter povzroči stanje, imenovano Wilsonova bolezen, ki je dedna presnovna motnja, pri kateri se baker kopiči v tkivih. Bolezen povzroča nevrološke in duševne motnje (zaradi kopičenja bakra v možganih) ter poškodbe jeter.
Vzroki za presežni baker v telesu so lahko razne bolezni ledvic, kronična bronhialna bolezen, miokardni infarkt, duševne bolezni (shizofrenija) in izpostavljenost velikim količinam alkohola. Pomembno je zavedanje o nevarnostih presežka bakra, zato ga ne smemo jemati nenadzorovano v obliki raznoraznih dodatkov.
Viri Bakra v Živilih
Baker je bistveni element v sledovih, ki ga telo nujno potrebuje, in seveda, morate imeti idejo, kateri izdelki vsebujejo baker. Bakra je dovolj v vsakodnevni mešani in uravnoteženi prehrani. Absorpcija bakra poteka v dvanajstniku in tankem črevesju, po 15 minutah pa baker že prispe v kri. Telo shranjuje zaloge bakra za nekaj tednov. Biorazpoložljivost bakra v živilih niha med 30 in 70 %.
Bogati viri bakra so predvsem:
- Meso in mesni izdelki: Jetra (svinjska, goveja, trske) in ledvice so najbogatejši viri bakra.
- Morski sadeži: Ostrige, kozice, lignji, jastogi, ribe in školjke so prav tako odlični viri bakra.
- Oreški in semena: Različna semena (bučna, sončnična, sezamova) in oreški (mandlji, arašidi, pinjole) vsebujejo dovolj veliko bakra. Večina teh elementov v sledovih je v pšeničnih kalčkih.
- Žita in žitni izdelki: Žita, moka, zdrob, polnozrnata žita in izdelki iz teh, vključno s kruhom in rižem.
- Kakav in čokolada: Kakav v prahu, grenka in temna čokolada so bogati viri bakra.
- Suho sadje.
- Kvas.
Zelenjava in Sadje bogato z Bakrom
Ljudje, ki se resno sprašujejo, katera živila vsebujejo baker, v nobenem primeru ne bi smeli pozabiti na sadje in zelenjavo. Kljub temu, da vsa zelenjava ni bogat vir bakra, se ti viri ne smejo prezreti. Med zelenjavo in sadjem, ki so dobri viri bakra, sodijo:
- Stročnice: Fižol, grah in izdelki iz soje.
- Gobe.
- Krompir.
- Avokado.
- Paradižnik.
- Kumare.
- Pesa.
- Artičoka.
- Redkvica.
- Česen.
- Jabolka.
V zahodnjaški prehrani največji delež bakra prihaja na račun živil, kot so krompir, kruh in paradižnik. Za preprečitev večjih izgub bakra je priporočljivo hrano pripravljati v minimalnih količinah vode ter čim bolj skrajšati čas kuhanja.
Dejavniki, ki Vplivajo na Absorpcijo Bakra
Absorpcija bakra je odvisna od količine zaužitega bakra. Vsrkanje bakra zavirajo cink, kalcij, molibden, železo, žveplo in fitati. Ker se cink in baker vežeta na iste receptorje, lahko dolgotrajno jemanje cinka povzroči pomanjkanje bakra. Aminokisline povečajo vsrkanje bakra, medtem ko ga askorbinska kislina (vitamin C) in prehranske vlaknine znižujejo.