Velikonočni pirhi simbolizirajo vstajenje, saj piščanec skozi jajčno lupino vstopi v svet. Biološko je jajce pravi čudež narave, v katerem se piščanec popolnoma razvije in pripravi na izvalitev.
Anatomija in fiziologija kokošjega jajca
Kokošje jajce sestoji iz treh osnovnih delov: rumenjaka, beljaka in lupine. Rumenjak obdaja membrana rumenjaka, njegova vsebina pa je razdeljena na beli in rumeni sloj. Niti iz gostega beljaka, imenovane halaze, zadržujejo rumenjak v središču jajca. Posebno mesto na rumenjaku predstavlja tako imenovani zarodni mehurček (tudi zarodni disk ali blastoderma), na mestu katerega petelinja sperma vstopi v jajce.
Četudi se oblikovanost jajca precej razlikuje med različnimi posamezniki in še posebej med perjadjo raznovrstnih pasem, posamezna kokoš nese jajca konstantne (stalne) oblike. Masa jajca ni konstantna in se spreminja v povezavi z mnogimi različnimi dejavniki, med katerimi je tudi genetika. Posredno na manjšo velikost izleženih jajc deluje tudi višja temperatura, ki povzroči, da se kokoši hranijo manj. Znano je, da bodo prva jajca mlade kokoši vselej lažja od jajc, ki jih bo ista kokoš znesla kasneje v svoji zreli nesni dobi.
Zaščitna in podporna vloga lupine in ovojnic
Jajčna lupina ni le ključna za razvoj piščanca iz oplojenega jajca, ampak je izredno pomembna tudi iz živilskega vidika, saj predstavlja neke vrste embalažo jajčne vsebine, ki preprečuje ali do neke mere omejuje vdor škodljivih mikrobov v jajčno notranjost. Lupina mora biti dovolj trdna, da se lahko upre raznovrstnim zunanjim silam, ki bi jo potencialno prelomile ali natrle.
Trdna jajčna lupina, ki varuje jajce pred poškodbami, je sestavljena iz apnenca. V lupini je več kot 7500 por, skozi katere se izmenjujejo dihalni plini in prehaja voda. Pod lupino sta zunanja in notranja ovojnica, ki preprečujeta vdor bakterij, uravnavata vlažnost in omogočata prehod dihalnih plinov. Na topem delu jajca je med njima mehurček z zrakom.
Beljak obdaja rumenjak z zarodkom in ga varuje pred spremembami temperature in izsušitvijo. Vsebuje beljakovine, niti iz gostega beljaka pa zadržujejo rumenjak v središču jajca. Rumenjak z jedrom in ovojnico, ki preprečuje razlitje rumenjaka, je dejansko jajčna celica, ki služi kot vir hranil za razvoj zarodka.
Razvoj piščanca znotraj jajca
Razvoj piščanca v oplojenem jajcu je fascinanten proces, ki traja približno tri tedne. Že od samega začetka so vsi pogoji za razvoj zagotovljeni znotraj jajca, kar jajce dela pravi čudež narave.
Ključne faze embrionalnega razvoja
- Tretji dan: Po oploditvi se razvijeta srce in krvožilni preplet zarodka.
- Sedmi dan: Že je mogoče opaziti oko in zasnove za peruti ter noge.
- Dvanajsti dan: Oko je popolnoma razvito, vidne so že noge in peruti. Hranila iz rumenjaka zarodek črpa skozi rumenjakov tulec na trebuhu, izločki pa se zbirajo v posebni vrečki.
- Dvajseti dan: Piščanec v jajcu je popolnoma razvit in pripravljen na izvalitev.
Embrionalni razvoj piščanca
Proces izvalitve: Od lupine do sveta
Izvalitev je dolgotrajen in naporen proces za piščanca, ki po treh tednih razvoja lahko traja do 48 ur.
Piščanec začne od znotraj tolči po jajčni lupini. Pri tem si pomaga z roževinastim zobcem na koncu kljuna, ki ga imenujemo jajčni zob. Ta poseben zob se odlušči takoj po izvalitvi in piščancu ne služi več.
Ko piščanec končno zleze iz lupine, ga prekriva puh. Že prvi dan po izvalitvi je zvedav in živahen, hodi za kokljo in jo posnema, kar kaže na njegovo hitro prilagoditev na zunanje okolje.
Embrionalni razvoj piščanca
tags: #kako #nastane #piscanec #wikipedija