Film izjemnega ustvarjalca Branka Đurića - Đura, “Kajmak in marmelada”, je prvovrstna metafora o ljubezni in sobivanju dveh ljudi, ki prihajata iz različnih kulturnih okolij. Osrednje vprašanje, ki ga raziskuje, je: kako lahko sobivata dva človeka, ki prihajata iz različnih kulturnih okolij? On je iz območja kajmaka, ona iz dežele marmelade.
Z uprizoritvijo dokazujemo to, kar dokazuje film - prava ljubezen ne pozna meja. Ona sprejme kombinacijo kajmaka in marmelade kot povsem korektno, bolje rečeno zanimivo jed, on je do tovrstnih eksperimentov oprezno posmehljiv. Ta metafora postavlja temelje za razumevanje glavnih likov in njihovega odnosa.
Filmska Zgodba: Špela in Božo
Zgodba filma "Kajmak in marmelada" govori o paru z dna družbene lestvice, Špeli (Slovenki) in Božotu (Bosancu). Ona ima službo, on pa ne, in svoje dneve zapravlja pred televizorjem, s pivom v eni roki in z daljincem v drugi. Pomaga ji le pri zapravljanju njene uboge plače.
Božo si zelo želi, da bi se Špela vrnila, zato prične iskati službo. Pri tem mu pomaga znanec Goran, ki pa se ukvarja predvsem s sumljivimi posli. V zgodbi gre za sumljive posle, v katere se zaplete Božo, da bi zaslužil denar in osrečil Špelo. Špela se preseli k staršem, ki so nad novico o prekinitvi njunega razmerja navdušeni. Toda kljub vsem preprekam Špela ljubi Božota in on ljubi njo. Zgodba, ki raziskuje, ali bo imela srečen konec, poudarja, da to ni zgolj zgodba o Slovenki in Bosancu, ampak nekaj, kar se lahko zgodi povsod po svetu. Vsak ima namreč svoje "južnjake".
Napovednik za Marmelada št. 1 (2024)
Avtor in Glavni Igralec: Branko Đurić - Đuro
Življenjska Pot in Navdih za Film
Branko Đurić - Đuro, rojen 28. maja, je sin staršev mešanega zakona, kjer je mati muslimanka in oče Srb. Po šestih mesecih obleganja Sarajeva in začetka vojne, je leta 1993 kot begunec prišel v Slovenijo in pričel delati kot televizijski in dramski režiser. Zgodba filma "Kajmak in marmelada", ki jo je napisal, je zbirka doživetij njegovih prijateljev, znancev in njegovega lastnega, prav tako mešanega zakona. Đuro je v filmu skušal prikazati najslabše pri pokvarjenih Slovencih in pokvarjenih Bosancih, s čimer je želel ustvariti film o "nas, mešancih" - njegovih starših, njemu in njegovih otrocih.
Uspeh Filma "Kajmak in marmelada"
Branko Đurić - Đuro je bil do leta 2003, ko je film izšel, že znana osebnost na domači zabavni sceni, saj je v 90. letih obnorel občinstvo s serijo Teater Paradižnik. Njegov celovečerni prvenec, "Kajmak in marmelada", se je dotaknil src z enako zabavno kot bridko ljubezensko zgodbo o brezdelnežu Božotu (ki ga igra Đuro) in njegovem potrpežljivem dekletu Špeli (igra jo Tanja Ribič). Skozi to zgodbo se je ponorčeval iz stereotipov, ki jih imajo južnjaki o Slovencih in seveda obratno.
Film se je za nekaj časa kitil s titulo “najbolj gledanega slovenskega filma v samostojni državi”, saj je uspel privabiti množice gledalcev, med drugim tudi tiste, ki so se domačega filma povečini izogibali. Prednost pričujočega filma je v tem, da je izredno gledljiv, dinamičen in poln toplega humorja, ki nikoli ne zapade v pretiravanje ali močno vulgarnost. Poleg tega Đuro pusti zgodbi dihati in se je ne brani obarvati z bolj dramatičnimi trenutki.
Za svoje delo je Branko Đurić - Đuro prejel vrsto priznanj, med drugim Župančičevo, Severjevo, dve Borštnikovi ter nagrado Prešernovega sklada. Leta 1996 je bil razglašen za komedijanta leta.
Glavna Igralka: Tanja Ribič
Karierna Pot in Prepoznavnost
Tanja Ribič je bila rojena v Trbovljah. Svojo kariero je po končani AGRFT začela v Mestnem gledališču ljubljanskem. Zadnje čase ji poleg 7-letne hčerke Zale največ časa vzame delo v Teatru 55, ki ga vodi skupaj z možem Brankom Đurićem. Tanja je znana po zelo širokem spektru različnih filmskih in gledaliških vlog ter je ljubljenka občinstva in strokovne kritike.
Njen filmski krst je doživela v Hladnikovem filmu Ubij me nežno. Sledile so vloge v filmih, kot so Veselo gostivanje Franceta Štiglica, Jonov let F. Dorina, Super vitalin S. Hrena, Črna orhideja M. Klopčiča, Kormoran in Rabljeva freska A. Tomašiča, ter mnoge druge vloge v televizijskih dramah in nadaljevankah. Pomembna je tudi njena vloga v filmu "Kajmak in marmelada" Branka Đurića.
Gledališka Priredba: "Kajmak in marmelada" na odru
Razvoj in Premiera
Dvajset let po nastanku filma "Kajmak in marmelada", pod katerega se je podpisal Branko Đurić - Đuro, je ljubezenska zgodba o Špeli in Božu, Slovenki in "južnjaku", dobila gledališko različico. Premiero predstave v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca je prejšnji četrtek navdušila v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah.
Odzivi in Ponovitve
Režiser Gojmir Lešnjak - Gojc je premiero predstave "Kajmak in marmelada" na odru jeseniškega gledališča pospremil z besedami: »Film izjemnega ustvarjalca Branka Đurića - Đura je prvovrstna metafora o ljubezni. Kako lahko sobivata dva človeka, ki prihajata iz različnih kulturnih okolij. On z območja kajmaka, ona iz dežele marmelade. Z uprizoritvijo dokazujemo to, kar dokazuje film - prava ljubezen ne pozna meja ...«
Tako Đuro kot Tanja Ribič sta bila nad odrsko različico navdušena. Kot je dejal Đuro, ga je odrska različica navdušila in ganila. Tanja Ribič pa je povedala, da je predstavo gledala, kot da zgodbo gleda prvič. »Trpela sem s Špelo, trpela sem Božom … Posebno pa sem ponosna, da ste odigrali slovenski tekst.« Ponovitve predstave so bile v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice še 13., 14., in 15. junija, vsakič ob 20. uri. Četrtkova predstava je bila dobrodelna, izkupiček so namenili Alešu Kranjcu, ki se bori z boleznijo.
Kritični Pogled na Igralske Kreacije v Filmu
Kljub velikemu uspehu in priljubljenosti filma, je bil ta deležen tudi nekaterih kritičnih pripomb, predvsem glede igralskih kreacij. Škoda je, da film postreže s povprečnimi igralskimi kreacijami. Đuro, ki igra samega sebe, v vlogo ne vloži veliko napora, medtem ko Ribičeva večino časa deluje, kot da bi bila strašansko nervozna. Prav tako so bili nekateri liki enodimenzionalni, določeni prizori pa povsem nevmesni, na primer scena, kjer Ribičeva pokaže svoje oprsje, je tako nenamerno komična, da izpade patetično.